Oskar za najboljši tujejezični film bi morala biti druga najpomembnejša nagrada podelitve, vendar se Američani ne zmenijo preveč zanjo. Akademija je kipec filmu v tujem jeziku prvič podelila leta 1947, takrat še v obliki častnega oskarja. Dobil ga je italijanski Sciuscià o mladem čistilcu čevljev. Naslednjih osem let je tako nagrado podelila še dvema italijanskima filmoma ter trem francoskim in prav toliko japonskim. Kategorija kot jo poznamo danes je bila ustanovljena leta 1956, prvega oskarja pa je dobil Federico Fellini za svojo Cesto (La Strada).
Do danes je največ, tujejezičnih oskarjev zbrala Italija, sledi pa ji Francija z devetimi in utegne letos izenačiti. Vključno z letošnjo ima Francija kar 36 nominacij. Sledita Italija s 27 in Španija z 19.
Letošnji favorit ostaja Michael Haneke, ki je sicer avstrijskega rodu, vendar so koprodukcijski Beli trak na razpis prijavili Nemci in si tako prislužili že deveto nominacijo po letu 1990, odkar vzhodna in zahodna polovica njihove država znova tekmujeta skupaj. V tem času so zbrali tudi dva kipca - za Nikjer v Afriki leta 2003 in Življenje drugih, leta 2006; tretjega pa bodo skoraj gotovo dobili letos. Hanekejv prikaz nenavadnih dogodkov, ki se dogajajo v mali skupnosti na severnu Nemčije v letu pred prvo svetovno vojno, je do sedaj namreč že prepričal žirijo v Cannesu, ki mu je maja podelila zlato palmo, Evropsko filmsko akademijo, ki ga je decembra razglasila za evropski film leta in člane Združenja tujih dopisnikov v Hollywoodu, ki so mu januarja dali zlati globus.
"Müssen alle sterben?" -"Ja!" -"Wirklich alle?"
Edini, ki ima vsaj nekaj možnosti, da premaga nemškega favorita, je francoski Prerok. Na festivalu v Cannesu je film zasedel drugo mesto, glavni igralec, Tahar Rahim, ki je odlično upodobil mladega nepismenega zapornika, ki se z iznajdljivostjo povzpne v sam vrh mafijske združbe, je bil razglašen za evropskega igralca leta, film pa se poteguje tudi za 13 francoski nacionalnih nagrad Cesar, katerih podelitev bo 27. februarja.
S seznama 65 prijavljenih filmov iz vsega sveta, se je uspelo med nominirance prvič uvrstiti tudi Peruju, ki je Akademiji poslal Mleko bridkosti o nesamozavestni Fausti, ki verjame da je od mame, posiljene v času vojne, z mlekom dobila tudi stalni strah pred celotnim svetom. Po materini smeri se je prisiljena postaviti na lastne noge. Režiserka Claudia Llosa je lani v Berlinu za ta izdelek dobila zlatega medveda.
Ajami (Izrael)
Das weisse Band - Eine deutsche Kindergeschichte (Nemčija)
El secreto de sus ojos (Argentina)
Un prophète (Francija)
La teta asustada (Peru)
Druga južnoameriška država letos nominirana je Argentina, ki se za oskarja poteguje že šestič. Prvega in za enkrat edinega so dobili leta 1986 za La historia oficial (Uradna zgodba). Letos so Akademijo ponovno prepričali z na trenutke zabavno kriminalno zgodbo v kateri se upokojeni agent Benjamín Espósito ukvarja s 25 let starim zločinom o katerem bi rad napisal roman. Med brskanjem po preteklosti ponovno oživi tudi ljubezen do njegove takratne nadrejene.
Izrael je najuspešnejša država brez oskarja. To je že njena deveta nominacija, a zdi se da bo tudi tokrat upala zaman. Scandar Copti je v Palestini rojen režiser, ki nam prikazuje številne zgodbe iz ene od sosek Tel-Aviva, imenovane Ajami. V njem nastopjao večinoma neprofesionalni igralci, kar daje izdelku poseben pečat pristnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar