OSKAR METER: Celovečerni animirani film

Odkar je Akademija leta 2001 uvedla novo kategorijo za celovečerne animirane filme, je bilo šele enkrat, leta 2002, nominiranih pet izdelkov. Letos je kriterije, ki omogočajo tekmovanje na oskarjih, spet doseglo več kot 15 filmov, kar je pogoj, da se v tej kategoriji določi pet nominirancev, ne pa le tri, kot smo bili v glavnem vajeni.

Največji favorit je seveda Pixarjev Up! o upokojencem zagrenjencu, ki na se na stara leta odloči izpolniti sanje, ki sta jih celo življenje sanjala s sedaj že pokojno ženo - obiskati Južno Ameriko. Simpatična zgodba s sporočilom, bo Pixarju verjetno prinesla že tretjega oskarja zapored. V zadnjih dveh letih ga je ta animacijska hiša namreč dobila za risanki Wall-E in Ratatouille. Pred tem je Akademija nagradila tudi Iskanje malega Nema in Neverjetne, kar pomeni da bo to že njihov peti oskar - od skupno osmih let podeljevanja te nagrade! Up je nominiran tudi za najboljši film in tako postal šele drugi, ki mu je to uspelo. Leta 1991 je bila v tej kategoriji že nominirana risanka Lepotica in zver, vendar dvomim, da bi se to zgodilo, če bi takrat že obstajala ločena kategorija za animirance. Po drugi strani pa tudi Up letos gotovo ne bi bil nominiran za najboljši film, če ne bi bilo na razpolago desetih mest. Njegov avtor, Pete Docter, se letos poteguje tudi za najboljši izvirni scenarij, kar skupaj nanese že šest nominacij, a za enkrat kipca že nima, kar je še dodaten razlog, da mu ga Akademija da letos.

Coraline (Henry Selick)
Fantastic Mr. Fox (Wes Anderson)
The Princess and the Frog (John Musker, Ron Clements)
The Secret of Kells (Tomm Moore)
Up (Pete Docter)

Kljub popularnosti in vse večji razširjenosti računalniško animiranih filmov, pa je Up edini tovrstni izdelek letos nominiran. Dva sta namreč narejena v "stop-motion" tehniki, druga dva pa sta klasična, ročno narisana filma. Princesa in žabec je že 48. celovečerna risanka iz Disneyjevega studia in po Kravji farmi iz leta 2004, prva 2D tehniki. Ta največja tovarna otroških filmov se je z novim izdelkom odločila vrniti se h koreninam, saj je posnet v stilu starih bolj glasbeno usmerjenih risank, kar je Akademija očitno pogrešala in jo je tako kot večino njenih predhodnic nominirala za ne eno, temveč kar dve filmski pesmi, pod kateri se je spet podpisal Randy Newman.

Francosko-belgijsko-irska risanka The Secret of Kells je morda največje presenečenje letošnjih nominacij o kateri se pred tem sploh ni govorilo. In vendar ji je uspelo. Zgodba o nastajanju Kellške knjiga, iluminiranega rokopisa, ki so ga pred 1200 leti ustvarili irski menihi, je bila že nominirana za evropsko filmsko nagrado v tej kategoriji, premiero pa je doživela lani v Berlinu. V središče postavlja 13-letnega Brendana, ki ga strogi stric, opat Cellach, uvaja v samostanske dolžnosti. Ko mladenič spozna meniha Aidana, ilustratorskega mojstra, ki mu vzpodbudi kreativnost in fantazijo, Brendan, naveličan samostanskega življenja, odpotuje v svet, da bi dokončal skrivnostno Kellško knjigo. Ta danes velja za največjo mojstrovino srednjeveške keltske umetnosti.

Coraline in Fantastic Mr. Fox, sta tretji in četrti "stop-motion" film nominiran za oskarja. To pomeni, da animatorji uporabljajo lutke, ki jih premikajo za vsako sliko filma posebej. Leta 2005 sta tekmovala v tej tehniki posneta Burtonova Mrtva nevesta ter Wallace & Gromit (oz. njuna avtorja Nick Park in Steve Box). Slednja sta kipec tudi odnesla, Park pa je letos ponovno nominiran za oživitev teh dveh junakov v kategoriji kratkih risank.
Fantastic Mr. Fox, tudi moj osebni favorit, je zabavna adaptacija istoimenske zgodbe za otroke Roberta Dahla, pod katero se je podpisal Wes Anderson in sem kar malo razočaran, da ga niso nominirali tudi za scenarij. Naslovnemu junaku je glas posodil George Clooney, njegovo ženo pa je "uglasila" še ena letošnja nominiranka, Meryl Streep. Risanka je dobila tudi priložnost, da osvoji oskarja za glasbo, ki jo je napisal vse bolj uveljavljeni in že tretjič nominirani Francoz, Alexandre Desplat.

Coraline ima srečo, da nanjo niso pozabili. Temačnejša zgodba o dveh svetovih med katerima se znajde zdolgočasena deklica, je bila namreč v kina poslana že februarja. Moram reči, da meni ni bila pretirano všeč in bi na njenem mestu raje videl kakšno drugo risanko, npr. veliko zabavnejšo Cloudy with a Chance of Meatballs, zelo lepe ocene pa ima tudi Mary and Max, ki pa še čaka, da jo vidim. Akademija, ki je japonskega animatorja Hayao Miyazakija nominirala že dvakrat in mu leta 2003 tudi podelila kipec za Čudežno potovanje, je njegovo Ponyo, nekakšno adaptacijo Andersenove Morske deklica, tokrat spregledala, tako kot tudi tretji del Ledene dobe (nadaljevanja itak redko opazijo) in filmček 9 - na 80 minut razširjeno kratko risanko, ki pa jo je nominirala leta 2005.