Nominiranci režiserskega ceha

Directors Guild of America, ki združuje okoli 13 tisoč članov, nagrade podeljuje že od leta 1948. Po letu 1950, ko se je koledarsko leto teh nagrad izenačilo s koledarskim letom oskarjev, se je le šestkrat zgodilo, da se nagrajenca nista ujemala. Od tega se je le dvakrat zgodilo, da dobitnik nagrade režiserskega ceha kasneje ni bil nominiran za oskarja: to sta bila Steven Spielberg za Barvo škrlata in Ron Howard za Apollo 13.

Inglourious Basterds (Quentin Tarantino)

Avatar (James Cameron)
The Hurt Locker (Kathryn Bigelow)
Precious (Lee Daniels)
Up in the Air (Jason Reitman)

Letošnjih pet nominirancev pravzaprav ni nikakršno presenečenje in zna se zgoditi, da bo ista peterica marca sedela tudi v Kodakovi dvorani. Na seznamu pogrešam edino le starega Clinta, za katerega bi rad videl, da zamenja Danielsa. Njegov Precious mi ni bil ravno preveč všeč in zna se zgoditi, da bo čisto zares odletel, saj imajo člani režiserske veje Akademije Clinta nekoliko rajši (nominirali so ga npr. za Pisma z Iwo Jime, medtem ko ga člani DGA niso). Po drugi strani se bo Akademija morda ustrašila očitkov rasizma, če bo spregledala Danielsa - v dolgi zgodovini so namreč nominirali le enega temnopoltega režiserja: John Singleton je leta 1992 postal najmlajši režiser nominiran za oskarja za film Boyz n the Hood. Jason Reitman, star 32 let, pa utegne letos dobiti že svojo drugo nominacijo, čeprav moram priznati, da sem od Up in the Air pričakoval več in dobil premalo.

Kathryn Bigelow je že sedma ženska nominirana za nagrado režiserskega ceha, medtem ko je Akademija nominirala le tri. A prav ona ima letos verjetno največ možnosti, da premaga fante s katerimi je in še bo nominirana. Ne bom pa skrival, da je moj osebni favorit Tarantino, ki je po Šundu spet naredil noro dober film, čeprav so mi v bistvu všeč več ali manj vsi njegovi izdelki.