Časovni popotniki

Čas. V fiziki velja za eno od osnovnih količin in ga označujemo z malo tiskano črko t. Čas je četrta dimenzija našega sveta po kateri se lahko premikamo zgolj v eno smer in z določeno hitrostjo na katero nimamo vpliva. Nekaj sem sicer slišal o možnem vračanju v preteklost skozi črne luknje ali celo o pospešenem potovanju v prihodnost - spet nekje tam daleč zunaj v vesolju. Kakorkoli že, o fiziki ne vem prav veliko, sploh pa ne o področjih, ki mejijo na znanstveno fantastiko. Je pa prav potovanje skozi čas že od nekdaj burilo našo domišljijo, saj najdemo najstarejše najdene zapise o tej tematiki že v hindujski mitologiji stari okoli 2500 let.

Ena prvih ekranizacij potovanja skozi čas je bilo klasično delo Marka Twaina, A Connecticut Yankee in King Arthur's Court, o človeku iz 19. stoletja, ki obišče Kralja Arturja v letu 528. Prvič je bil film posnet leta 1921 v režiji Emmetta J. Flynna, sledilo pa je še nešteto drugih priredb med katerimi je morda še najbolj znana verzija iz leta 1949, z Bingom Crosbyjem. Twainovo mojstrovino so v zadnjih letih uporabili tudi za podlago brezzveznih komedij kot so Črni vitez (2001) z Martinom Lawrenceom, A Kid in King Arthur's Court (1995) v katerem je imela manjšo vlogo tudi Kate Winslet in A Knight in Camelot (1998) z Michaelom Yorkom v vlogi kralja Arturja.

George Pal je leta 1960 na veliko platno prenesel še eno knjižno uspešnico, Časovni stroj, H. G. Wellsa, v katerem spremljamo časovnega popotnika, ki v prihodnosti odkrije svet razdeljen na miroljubne Elojci in njihove krute gospodarje Morloke. 42 let kasneje je Wellsov pravnuk, Simon Wells, posnel remake, ki pa s knjigo njegovega dedka nima prav veliko skupnega. V njem je časovnega popotnika upodobil Guy Pearce, ob strani pa mu je stala sexy Samantha Mumba.

Pred nekaj leti je svetovno občinstvo navdušil film, ki sloni na konceptu imenovanem "učinek metulja" in predpostavlja, da ima lahko majhna sprememba (kot je utrip metuljevih kril) velike posledice na druge, na videz nepovezane, situacije (orkan na drugem koncu sveta). Prvemu filmu z Ashtonom Kutcherjem sta sledili dve "bog pomagaj" (sploh zadnje, ki je izšlo letos) nadaljevanji, verjetno pa bo ta fenomen v prihodnje navdihnil še kakšnega, upam da solidnega, scenarista.

Z metuljevim učinkom pa se je že pred 25 leti srečal Marty McFly, najstnik, ki z neverjetno kulskim časovnim strojem Doca Browna iz leta 1985 poleti v leto 1955 in po nesreči prepreči srečanje med svojima staršema, kar v bistvu pomeni, da v sedanjost sam več ne obstaja. Nad eno najbolj zabavnih znanstveno fantastičnih trilogij, ki se nato nadaljuje v prihodnosti in konča spet v preteklosti, točneje na divjem zahodu, je kot producent bdel tudi Steven Spielberg.

A vsi časovni popotniki nimajo fancy prevoznega sredstva. Nekateri morajo skozi čas potovati takšni kot jih je rodila mati (Eric Bana v letošnjem hitu Žena popotnika v času) oziroma kakršni koli so bili pač ustvarjeni (Arnold Schwarzenegger v Terminatorju). Ali pa se morajo stiskati v telefonski govorilnici kot na primer Alex Winter in Keanu Reeves v Bill & Ted's Excellent Adventure iz leta 1989.

Po kratkem francoskem filmu La Jetée so leta 1995 posneli danes bolj ali manj kultni 12 opic, ki je Bradu Pittu prinesla oskarjevo nominacijo za stransko vlogo, prikazuje Jamesa Cola (Bruce Willis), zapornika poslanega v sedanjost, da prepreči nastanek virusa, katerega učinki bodo za prihodnost katastrofalni.

In da sploh ne začnem naštevati raznih najstniških in romantičnih komedij v katerih glavni junak odpotuje nazaj v svojo puberteto in na novo podoživlja vso grenkobo in sladkobo najstništva. Filmov o časovnih (pre)skokih je na stotine in še kar nastajajo. Živela človeška domišljija!