The Show

Ok, sedaj pa še nekaj besed o filmskem dogodku leta. Letos so ga oglaševali z sloganom "Like you never seen it before!" No, ja, ne morem ravno trditi, da se je to zares uresničilo. Pričeli so res inovativno - s prihodom vseh nominirancev v glavnih igralskih kategorijah na oder. Nekako sicer ne vidim v čem je bil smisel tega, ker so jim kipce podelili šele nekaj ur kasneje in je bilo to malo neumestno. Poleg tega so naredili precej grd razkol med stranskimi in glavnimi kategorijami že zaradi samega načina podeljevanja, tako da tale uvod sploh ni bil potreben.

Neil Patrick Harris je nadaljeval z povprečno glasbeno točko, ki se ni mogla primerjati z lanskim poklonom mjuziklom, nato pa sta se s stropa spustila gostitelja večera. Tudi to ni nikakršna novost. Če se spomnite je takle prihod pred leti že prakticirala Whoopi Goldberg, kar je bila lepa referenca na takrat nominirani Moulin Rouge!, letos pa je šlo le za odvečen kič. Da ne bom samo kritiziral. Marin in Baldiwn sta me v nadaljevanju prav nasmejala in ne morem se odločiti, katero izmed šal bi izpostavil.

Samu Worthingtonu se šala s sprejem očitno ni zdela zabavna :)

Kaj za vraga se je zgodilo z "And the Oscar goes to..."?? Eno najbolj prepoznavnih fraz z vsakoletne podelitve so preprosto spremenili nazaj v "And the winner is...", ki so jo uporabljali preden je leta 1989 prišel v uporabo "do poražencev bolj prijazen stavek". Ne verjamem, da se poraženci zaradi njega res bolje počutijo, vendar se je prejšnji veliko bolje slišal. Najprej sem misli, da se je Penelope Cruz, ki je podelila prvega oskarja, preprosto zmotila, vendar so ji sledili tudi drugi nastopajoči. Mislim, da je le Kate Winslet, verjetno podzavestno, uporabila "In oskarja dobi...".

To, da so ohranili lanskih model podeljevanja glavnih igralskih oskarjev in se ob tem vrnili k tradicionalnemu podeljevanju (lanska najboljša igralka podeli oskarja najboljšemu igralcu, itd.) mi je bilo zelo všeč. Mislim pa, da je vse skupaj nekoliko izgubilo na simboliki, ker nominirancev niso pozdravili bivši dobitniki, niti ne v vseh primerih njihovi dobri znanci - Julianne Moore je sama dejala, da je s Colinom Firthom sodelovala le tri dni. Če že niso na enak način podelili tudi stanskih oskarjev, mi je bila všeč montaža najboljših odlomkov iz filma in ne osredotočenje zgolj na enega, kot so to počeli na prejšnjih podelitvah.

Najboljši govor večera, kot sem že rekel, pripada Sandri Bullock, ki je uporabili ravno pravšnjo mešanico solz, smeha in hvaležnosti. Jeff Bridges je bil morda edini, ki je skušal upoštevati priporočilo producentov in izražati čustva s tistim vriskanjem na začetku. No, saj mu je še kar uspelo. :)

Najboljši podeljevalec je seveda Ben Stiller. Čeprav ga gledamo vsako leto je še vedno najbolj svež obraz oskarjev - lani je bil zaraščeni Joaquin Phoenix, pred nekaj leti se ga spomnim v zelenem pajacu, za katerega je mislil, da ga po filmsko naredi nevidnega, itd. Dobra izbira za podeljevanje kostumov sta bila Tom Ford in Sarah Jessica Parker, najbolj "kr neki" pa sta bila sicer obetavna Almodovar-Tarantino, ki sta si govor očitno pripravila sama.

Se spomnite Fisherja Stevensa iz serije Prva izdaja iz 90ih v kateri je mačka prinašala časopis en dan prej? Kdo bi si mislil, da bo ta komedijant kdaj postal oskarjevec. In zgodilo se je letos. Kot producent najboljšega dokumentarca je prevzel kipec, vendar jih je režiser podelitve kaj hitro odrezal, saj je aktivist Richard O'Barry očitno pozval k pomoči delfinom o katerih teče beseda v nagrajenem izdelku. Pravzaprav ne vidim razloga v tem, zakaj bi ga morali rezati - konec koncev je bil film nagrajen tudi zato, da bi se o tej problematiki govorilo. Bedni producenti. Ja, bedni producent, sicer priznani koreograf Adam Shankman, ni mogel iz svoje kože in je vključil tudi ulične plesalce, ki so se gibali ob zvokih nominiranih glasbenih podlag. To je bila verjetno najnižja točka večera.

Štenge!! Zamisel odra sicer ni bila najslabša, saj so lepo poživili sicer precej statično konstrukcijo, vendar niso posilili na uboge zvezdnice, ki se morajo po njih spuščati v vrtoglavih petah in dolgih krilih. Na trenutke je bilo prav komično in k sreči so jim na pomoč priskočili številni spremljevalci.

Eden od vrhuncev večera je bila predaja oskarja za režijo iz rok Barbre Streisand prvi ženski nagrajenki. Bigelowa, ki so jo posedli pred svojega nekdanjega moža, je bila ves večer videti zelo sproščena, na koncu pa se je povsem stopila in ganjeno sprejela nagrado pred dvorano, ki jo je nagradila s stoječimi ovacijami. Teh je bilo tekom večera nadpovprečno veliko - dobila jih je Mo'Nique, Sandra, Jeff ter seveda častna oskarjevca Lauren Bacall in Roger Corman. Slednje je bilo zelo slabo izvedeno, saj večina sploh ni vedela kje sta. Mar ne bi častna oskarjevca dobila vsaj svoje lože??

Montaže! Nice! Fanj so predstavili razliko med montažo in mešanjem zvoka, poglobili so se tudi v sicer zanemarjene kategorije kratkih izdelkov in na svojevrsten način predstavili glavne junake animiranih celovečercev, ki so spregovorili o svojih pogledih na nominacijo. Kot vedno je bil eden od vrhuncev večera prelet preminulih članov filmskega sveta, ki smo se jih tokrat spomnili ob glasbi Jamesa Taylorja. Kritike so nato letele na producenta, češ da sta pozabili na Farrah Fawcett, ki pa nikoli ni bila velika filmska zvezda, temveč smo jo bolj poznali iz tv serij. Zato pa je čisto svoj poklon dobil John Hughes, režiser uspešnice The Breakfast Club, scenarist nepozabnega Sam doma in družinske serije Beethoven. Hughes sicer nikoli ni bil niti nominiran in njegovi izdelki ne veljajo za nek gromozanski presežek, zato sklepam, da je bil to le še eden od populističnih ukrepov Akademije, ki je posebno mesto na podelitvi dala tudi grozljivkam. In očitno se je splačalo. Oskarji so bili letos dobro gledani. V povprečju jih je videlo 41,62 milijon Američanov, kar je skoraj pet milijonov več kot lani. To sicer lahko pričakuješ, če nominiraš Avatarja in eno najbolj popularnih igralk v Hollywoodu, Sandro Bullock. Deset nominirancev v glavni kategoriji bo ostalo vsaj še naslednji dve leti, kot so zmenili. Testirati je treba namreč, kako se bo vse skupaj odneslo, ko za oskarja ne bo tekmoval najdobičkonosnejši film v zgodovini.

Lep je bilo videti Michelle Pfeiffer in sexy Demi Moore, zanima pa me o čem je govoril Sean Penn preden je podelil oskarja za najboljšo igralko: "I...um. I never became an official member of the Academy but the Academy and I do have in common that we manage to -- neglect to acknowledge the same actress in our own ways two years running. So I -- I'm going to start fresh with the Academy and acknowledge these wonderful actresses." (??)

Več kot tri in pol urni spektakel je zelo na hitro zaključil Tom Hanks, ki ni prebral niti imen nominiranih procentov ali naslovov. Očitno so že zamujali in na hitro vse skupaj skrajšali, kar ni bilo ravno kul, ampak še vedno bolje kot, da bi rezali govor nagrajencev.