Mojstrica nepričakovanih preobratov in tako imenovana "kraljica kriminalk", Agatha Christie, je med svojim dolgoletnim delovanjem ustvarila osemdeset detektivskih romanov, ki so navdušili svet. Posebej znana sta njena junaka gospodična Marple in Hercule Poirot, ki v ničemer ne zaostajata za Sherlockom Holmsom.Med njena najbolj znana dela verjetno spada Umor v Orient Expressu, ki je prvič izšel leta 1934 in spremlja znamenitega belgijskega detektiva, Poirota, med raziskovanjem nenavadnega umora na tem legendarnem vlaku, ki se je zgodil med snežnim zametom v takratni Jugoslaviji. Konca vam seveda ne bom razkril, naj povzamem le, da je bil umorjen ugrabitelj otrok, kateremu so smrt pravzaprav privoščili vsi zbrani, zato je pravega morilca še toliko težje najti. Sicer ne ravno resen roman, ki pa je lahko odlična plažna literatura, če se odpravljate na dopust.
Ker je bila Agatha Christie zelo nezadovoljna z ekranizacijo njenih romanov je sprva zavrnila prodajo pravic za tale film, ki pa jo je na koncu menda najbolj navdušil. Pod režisersko taktirko slovitega Sidneya Lumeta, se je leta 1974 zbrala zvezdniška zasedba, ki je vključevala Lauren Bacall, Seana Conneryja, Ingrid Bergman (za vlogo raztresene švedske misijonarke je dobila tretjega oskajra), Vanesso Redgrave, Johna Gielguda ter Alberta Finneya, kateremu je humorna vloga brihtnega detektiva prinesla nominacijo za oskarja.
Scenarist Paul Dehn in režiser Lumet sta junake v primerjavi z romanom nekoliko bolj karikirala in jim v nekaterih primerih celo spremenila značilnosti. To velja tudi za Poirota, ki mi med branjem sicer ni deloval tako komičen, vendar je Christijeva kasneje dejala, da se je ta upodobitev še najbolj približala njeni ideji o junaku.
S precej poenostavljeno zgodbo Lumet gledalcev ne zapeljuje z uporabo lažnih sledi in dokazov, kot to počne avtorica, temveč jih popelje naravnost do presenetljivega razpleta, o katerem nimajo niti časa razmišljati. Tako Poirot izpade še bolj pameten kot v knjigi, morilec pa manj spreten. Opaziti je tudi, da ima jugoslovanska železniška služba v filmu višjo odzivnost pri reševanju zamedlega vlaka kot ji jo je v romanu pripisala Christijeva. :)
Leta 2001 je bil posnet nizko proračunski tv film s sicer zanimivo idejo, a zelo slabo izvedbo. Hercule Poirot, z glasom in stasom Alfreda Moline, je postavljen v 21. stoletje. Kljub temu, da je bila linija ukinjena že leta 1977, scenarij prikazuje ponovno oživitev luksuznega vlaka, na katerem se je tokrat zbralo le devet in ne dvanajst osumljencev. Sicer pa zgodba precej zvesto sledi izvirniku, saj so dialogi v določenih prizorih skoraj dobesedno prepisani iz romana. Upoštevajoč drugo časovno obdobje so uvedeni nekateri novi dokazni predmeti (čistilec za pipo tako zamenja palčka za dlančnik), Poirot pa si uganko pomaga razrešiti kar z uporabo interneta. Scenaristi so dodali tudi njegov ljubezenski objekt - eksotično tatico. Igra je sicer pod nivojem in ogleda ne priporočam.
Morda ste na med popoldanskim preklapljanjem televizijskih programov kdaj ujeli katero od epizod serije Agatha Christie's Poirot z britanskim igralcem Davidom Suchetom v naslovni vlogi. Ta si želi brihtnega Belgijca upodobiti v vseh kadarkoli napisanih delih s strani Christijeve. Snemajo jih že od leta 1989 in so trenutno pri številki 65, manjka pa še ekranizacija štirih romanov, ene kratke zgodbe, gledališke igre in zbirke 12 zgodb. Serijo sestavljajo daljše in krajše epizode (odvisno od tega ali so bile posnete po kratki zgodbi ali romanu), najnovejša pa je prav Umor v Orient Expressu, ki je televizijsko premiero doživela 11. julija letos. Zgodba ostaja zvesta romanu, vendar so določeni popravki precej očitni. Poirot je prikazan precej bolj strog in celo veren. Film je kot nalašč za zaspano deževno popoldne, nikar pa ne tratite časa z gledanjem sredi poletja. Prav tako raje počakajte na zimo, če želite preizkusiti računalniško igro, ki sloni na legendarnem romanu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar