ReMake: Spopad titanov

Hollywood je morda res tovarna sanj, vendar se zdi, da nima lastnega goriva za pogon. Snov za filme črpa iz različnih virov, tudi stare grške mitologije. Letošnji 3D hit, Spopad Titanov, pa je poleg tega še remake istoimenskega filma iz leta 1981. Nobeden od njiju sicer ni zvest mitološkemu izročilu in znamenito bajko o Perzeju in Meduzi vzame le za podlago okoli katerega nato splete svojo zgodbo v katero strpa toliko akcije kot je občinstvo lahko prebavi. Morda se težnja po zadovoljevanju apetita množic v letošnji različici še nekoliko bolje pozna: tako škorpijoni kot Kraken (ki sploh ne spada v grško, temveč nordijsko mitologijo) so bistveno večji kot v izvirniku, smrtonosna gorgona pa je celo bolj sexy.

Poleg neprimerljivih vizualnih učinkov se različici nekoliko razlikujeta tudi v sami zgodbi. Medtem, ko je leta 1981 Perzeju z Olimpa življenje grenila Maggie Smith kot nimfa Tetija, se je tokrat nanj spravil Ralph Fiennes v vlogi Hada. Nobeden od likov se ne pojavi v obeh filmih. Zanimivo se mi je zdelo tudi dejstvo, da so Pegaza, letečega bajeslovnega konja (po legendi sicer rojenega iz Meduzinega vrata, ko je ta izgubila glavo) v novejši verziji obarvali v črno in zamenjali Perzejev objekt poželenja. Princeso Amdromedo, s katero so ju v zgodovini neštetokrat upodobili, je zamenjala nimfa Io.

Louis Leterrier, režiser novejšega in velik oboževalec starejšega filma, se je svojemu predhodniku, Desmondu Davisu, poklonil s kratkim prizorom mehanske sove Buba, ki me je zabavala večji del izvirnika. Tam jo je Perzej (še mladostni Harry Hamlin) dobil od Atene, da bi mu pomagala pri skoraj nemogoči nalogi, medtem ko je Sam Worthington veliko neodvisnejši in božja darila zaradi moralnih načel strogo odklanja.

Osebno me nobeden od izdelkov ni navdušil. Sploh se mi zdi, da Hollywood dela veliko krivico grški mitologiji, ki jo res da redko upodablja, vendar navadno izključno kot stojalo za svoj akcijski spektakel. V dobrem spominu imam le tv-film Odisejada iz pred nekaj let, v kateri je glavno vlogo odigral Armand Assante, vendar ga že dalj časa nisem videl in upam, da je res tako dober kot se ga spomnim. Sicer pa je Američanom grška mitologija španska vas in resno dvomim, da jih je večina že kdaj prej slišala mit o Perzeju, tako da bi lahko letel tudi na rožnati kravi, pa bi se pod 3D očali le hehljali.