Cannes 2010 - tretjič

Tukaj je še zadnji del letošnjih tekmovalcev za zlato palmo. V prvem delu sem se osredotočil na francoske, v drugem pa na azijske izdelke. Danes pa bom pokril še ostale.

Film, ki se ga morda sam najbolj veselim, je posnel Alejandro González Iñárritu. O zgodbi filma Biutiful ni veliko znanega. Menda gre za zgodbo o enem samem človeku (igra ga oskarjevec Javier Bardem), kar je za Iñárritujeve filme nenavadno. Tisti, ki spremljate njegovo delo, veste, da se posveča predvsem sestavljanju mozaičnih filmov v katerih se prepletajo življenja številnih oseb. Takšna sta med drugim tudi Pasja ljubezen iz leta 2000 in Babilon, s katerim je leta 2006 v Cannesu dobil nagrado za režijo.

Hollywood se letos v tekmovalnem programu predstavlja zgolj z enim izdelkom. Doug Liman bo predstavil politično dramo Fair Game z Naomi Watts in Seanom Pennom. Upodobila sta resnična ameriška zakonca, ki sta se znašla sredi nenavadne afere potem, ko je on leta 2003 za New York Times napisal članek v katerem je Bushovo administracijo obtožil manipuliranja s podatki obveščevalnih agencij z namenom upravičiti napad na Irak, kjer naj bi se skrivalo orožje za množično uničevanje. Bela hiša je poskušala članku in njegovemu avtorju kredibilnost odvzeti z razkritjem, da je njegova žena pravzaprav tajna agentka CIE, ki mu je verjetno priskrbela informacije.

Italijanski predstavnik je komedija Naše življenje (La nostra vita) Daniela Luchettija, ki letos za zlato palmo tekmuje drugič. V njem spremljamo Rimljana Claudia, ki z ženo pričakuje že tretjega otroka. Tragičen dogodek njegovo življenje obrne na glavo.

Dobitnik zlate palme za Skrivnosti in laži, ter nagrade za režijo za Naked, Mike Leigh, bo na ogled postavil Another Year. O izdelku v katerem bosta nastopila Jim Broadbent in Ruth Sheen ni veliko znanega. Krajšo obnovo torej lahko pričakujemo šele v prvih kritikah.

Ruski režiser Sergei Loznitsa, ki sedaj živi v Kijevu, je na francosko riviero prepeljal Mojo srečo (Schastye moe) o tovornjakarju Georgyju, ki se znajde v ruski vasici bogu za hrbtom, kjer je samoohranitveni nagon premagal zdravo pamet.

Naši sosedje Madžari, bodo mednarodno žirijo poskušali prepričati s Frankensteinovim projektom (A Frankenstein-terv) Kornéla Mundruczója, ki ga je razvil iz lastne gledališke predstave, katere zgodba delno sloni na znamenitem romanu Mary Shelley iz 19. stoletja. Ko se mlad fant vrne iz ustanove, kjer je odraščal, spozna, da doma ni najbolj zaželen. Potem, ko se zaman trudi, da bi si pridobil ljubezen svoje družine, jih umori.