Scent of a Woman (1992) | George Willis, Jr.
Nase je prvič opozoril kot razvajen študent, ki mu očka krije hrbet v filmu o slepem polkovniku, ki se odloči enega izmed svojih zadnjih koncev tedna zaživeti tako kot si je vedno želel. Al Pacino je za svojo vlogo prinesel prvega (in edinega!) oskarja.
Boogie Nights (1997) | Scotty J.
V filmu, ki pokuka v ozadje pornografske industrije je Hoffman drugič sodeloval z režiserjem Paulom Thomasom Andersonom. Prvič je imel majhno vlogo v njegovem filmu Sydney, tokrat pa je bil odličen kot gejevski “držalec mikrofona”, ki se zapeca v glavnega junaka z ogromnim tičem (Mark Wahlberg).
Almost Famous (2000) | Lester Bangs
V delno avtobiografskem filmu režiserja in scenarista Camerona Crowa je upodobil glasbenega novinarja, ki glavnemu junaku predstavlja nekakšnega vzornika in ga brez vstopnice ali akreditacije pošlje na koncert Black Sabbathov, da bi o njem poročal.
Punch-Drunk Love (2002) | Dean Trumbell
Še eno sodelovanje s Paulom Thomasom Andersonom in še ena nepozabna vloga. Kot prodajalec jogijev, ki je hkrati tudi lastnik vroče linije, izsiljuje protagonista, bogatega a precej nesamozavestnega Adama Sandlerja.
Capote (2005) | Truman Capote
Naravnost odlična upodobitev gejevskega pisatelja mu je prinesla prvega oskarja. Capoteja spremljamo med raziskovanja za eno njegovih najbolj znanih del – Hladnokrvno (poleg Zajtrka pri Tiffanyju, seveda) v katerem se poglobi v umor štirih članov ugledne kasaške družine Clutter. Pri tem se je zelo zbližal z enim izmed morilcev.
Charlie Wilson’s War (2007) | Gust Avrakotos
Drugo nominacijo za oskarja (tokrat za stransko vlogo), si je Hoffman prislužil z upodobitvijo delavca CIE, ki je pomagal kongresniku Charliu Wilsonu sponzorirati Afganistance v vojni s Sovijetsko Zvezo.
Doubt (2008) | oče Brendan Flynn
Ameriško filmsko akademijo je tretjič prepričal kot duhovnik, ki ga ena od nun v katoliški šoli sumi spolnega napada na temnopoltega učenca. Precej kontroverzen film postavljen v 60. leta prejšnjega stoletja, je bil posnet po istoimenski igri režiserja in scenarista Johna Patricka Shanleya.
Synecdoche, New York (2008) | Caden Cotard
V režijskem prvencu enega najizvirnejših scenaristov zadnjega časa, Charlia Kaufmana, spremljamo gledališkega režiserja, ki se, potem ko dobili pomembno nagrado in večjo vsoto denarja, pripravlja na največji projekt v svojem življenju. Ta projekt tudi postane njegovo življenje. Dobesedno.
The Boat That Rocked (2009) | The Count
Gre za komedijo, ki snov črpa iz dogajanja v 60ih, ko so bile na Otoku zelo priljubljene ilegalne radijske postaje. Te so oddajale z ladij v Severnem morju, kar pomeni, da kljub temu, da so dosegi do 25 milijonov poslušalcev, britanski zakoni zanje niso veljali. Luknjo v zakonu so zakrpali šele leta leta 1967, saj so v času hladne vojne take postaje predstavljale nevarnost v smislu sovražne propagande. Komično prikaz vsakdanjik posadke piratskega radia, poleg Hoffmana (populanrega radijskega spikerja z druge strani luže) vključuje še Billa Nighyja in Emmao Thompson.
Ne da vsi ti našteti filmi ne bi bili odlični filmi... ampak, (le dokaz kako dober je Hoffman) njegove najboljše vloge vidim v devetih drugih filmih - 25th Hour, Happiness, Before the Devil Knows You're Dead, The Savages, The Talented Mr. Ripley, Owning Mahowny, Love Liza, Flawless, Mary and Max (le glas, vendar odličen)
OdgovoriIzbriši