9 OBRAZOV: Mel Gibson

Eden najbolj znanih Avstralcev je zaslovel z akcijskimi filmi, nato pa se uveljavil še kot režiser. Po Woodyju Allenu (1977), Robertu Redfordu (1980), Warrenu Beattyju (1981), Kevinu Costnerju (1990) in Clintu Eastwoodu (1992), je Gibson šesti "najprej-igralec", ki je dobil oskarja za režijo. Poleg Pogumnega srca, pa v njegov opus spada tudi eden najbolj kontroverznostih filmov desetletja, Kristusov pasijon, ki ga ne označujejo le številni prizori nasilja, temveč tudi to, da je bil posnet v že izumrlih jezikih: stari hebrejščini, arabščini in latinščini. Najprej je bilo mišljeno, da bo film predvajan brez podnapisov, saj naj bi bila zgodba dovolj znana, da gledalci ne bi imeli problemov z razumevanjem. A očitno so se producenti zbali slabega obiska in film je v kina prišel s podnapisi, kjer je zaslužil več kot katerikoli drugi ne angleški film v zgodovini. Uspehu je sledil še en film v mrtvem jeziku in sicer v jeziku starih Majev, ki pa ni ponovil predhodnikovega dosežka. Kakorkoli že, Gibson je s tema izdelkoma lepo pokazal kako pristnejši so filmi v katerih cel svet pač ne govori angleščine.

Za njim je vsekakor zelo uspešna kariera pred in za kamero, vendar mu mnogi sedaj napovedujejo zaton. Ne zaradi pijančevanja, saj je Hollywood takšnih padcev vajen, temveč zaradi sledečih izpadov homofobije, mačizma, rasizma in antisemitizma. Sploh zadnjih dveh pojmov v tovarni sanj ne trpijo in slišati je glasne trditve, da Gibson nikoli več ne bo snemal, kaj šele pobral katero od filmskih nagrad. To potrjuje tudi dejstvo, da se je pred kratkim že dogovoril za manjšo vlogo v nadaljevanju uspešne komedije Prekrokana noč, vendar jo je moral zaradi raznih pritiskov prepustiti Liamu Neesnu. A čas je čudovito zdravilo za pozabljanje, zato mislim, da zanj vse le še ni izgubljeno. Že naslednje leto v kino prihaja njegov najnovejši izdelek z vlogo, ki bi ne mogla biti primernejša zanj: družinski človek, ki pristane na dnu, od koder ga reši govoreči bober, ki predstavlja njegov drugi, pozitivnejši jaz.

Mad Max (1979) | Max Rockatansky

Nizko proračunski film, ki pokuka v "bližnjo prihodnost" kjer zmanjkuje goriva, je postal eden najuspešnejši avstralskih filmov, glavni igralec pa zvezda. V letih 1981 in 1985 sta sledili nadaljevanji (drugi del se mi zdi najboljši), ki sta Maxu omogočili maščevanje in zaključili trilogijo o postapokaliptičnem svetu.

The Year of Living Dangerously (1982) | Guy Hamilton

Mladi avstralski novinar pride v Jakarto, da bi poročal o tamkajšnjem političnem dogajanju, ki se jeseni 1965 nevarno zaostri, ko gibanje 30. september izvede neuspešen državni udar. Dogajanje dokumentira skupaj s kolegom, fotografom Billyjem Kwanom (odlično ga je odigrala kar Linda Hunt), vmes pa se zaljubi še v delavko na britanski ambasadi (Sigourney Weaver).

Lethal Weapon (1987) | Martin Riggs

Dve leti po koncu trilogije Norega Maxa, je štartala še ena franšiza, ki je Gibsona dvignila na hollywoodsko a-listo. Do leta 1998 je štirikrat zaigral bolj nori del črno-belega policijskega dueta, ki se ga danes spomnimo predvsem po tem, da si zmore sam izpahniti ramo. Iz povsem praktičnih razlogov, seveda.

Hamlet (1990) | Hamlet

Da bi se distanciral od običajnih akcijskih vlog je Gibson oblekel tudi pajkice in v roke prijel lobanjo ter si pod režisersko taktirko Franca Zeffirellija glasno zastavil znamenito eksistencialistično vprašanje. O najbolj znanih filmskih Hamletih sem sicer pred kratkim že pisal.

The Man Without a Face (1993) | Justin McLeod

Po uspehu pred kamero, se je, menda tudi na prigovarjanja nekaterih studiov, odločil sesti še na režiserski stolček od koder je režiral samega sebe v vlogi bivšega profesorja, ki se po prometni nesreči v kateri je umrla njegova študentka, sam pa je ostal iznakažen, odtuji od sveta in postane samotar. Dokler ne spozna malega Chucka, ki rabi mentorja.

Braveheart (1995) | William Wallace

Njegov drugi režiserki poizkus je bil zadetek v polno. Resnična zgodba o junaku, ki je, da bi dosegel osamosvojitev svojega naroda, sicer neuspešno, popeljal Škotsko v vojno s kraljem Edvardom I., je dobila pet oskarjev, med drugim za najboljši film, Gibosn pa je bil okronan za najboljšega režiserja.

What Women Want (2000) | Nick Marshall

V do takrat najdobičkonosnejši romantični komediji vseh časov je Gibson upodobil oglaševalskega eksperta, ki začne po nenavadni nesreči slišati ženske misli. Medtem, ko ugotavlja ali je to prekletstvo ali dar, se zaljubi v kolegico in rivalko Helen Hunt.

Signs (2002) | Graham Hess

V enem uspešnejših trilerju M. Night Shyamalana, je Gibson med svojo koruzo lovil nezemljane, ki so ogrožali ne le njegove družine, temveč celoten planet.

Edge of Darkness (2010) | Thomas Craven

Prva večja vloga po daljšem premoru. Medtem je Gibosn pristal na socialnem dnu, osovražen od kolegov, ne pa toliko od gledalcev. Njegov najnovejši akcijski film, v katerem se kot policist maščuje za smrt svoje hčerke, namreč finančno ni ravno razočaral, čeprav je veliko slabši od istoimenske britanske mini-serije iz 80ih po kateri je bil posnet.

9 OBRAZOV: Paul Newman

Somebody Up There Likes Me (1956) | Rocky Graziano

Vloga enega najboljših boksarjev vseh časov je bila sprva sicer namenjena Jamesu Deanu, ki se je tik pred pričetkom snemanja smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči. Namesto hollywoodskega bad boya je tako vskočil Newman, ki je imel takrat za sabo le eno filmsko izkušnjo, pa še to precej klavrno saj so The Silver Chalice kritiki povsem raztrgali. A izkazal se je za odličnega pretepača, ki je z ulice najprej zašel v poboljševalnice in zapore, nato pa do naslova svetovnega prvaka. Legenda je bila rojena.

Cat on a Hot Tin Roof (1958) | Brick Pollitt

V prvi ekranizaciji ene najbolj znanih iger Tennesseeja Williamsa je Newman dobil priložnost sodelovati z Elizabeth Taylor. Bila sta odličen prepirljiv par. On zagrenjeni pijanec, zagrenjen zaradi prijateljeve smrti, ona nekoliko vzvišena in spletkarska, vendar ljubeča žena. Film je bil nominiran za šest oskarjev, med njimi oba glavna igralca.

The Hustler (1961) | Eddie Felson

Vloga odličnega biljardnega igralca, ki po raznih beznicah stiska denar iz nič hudega slutečih amaterjev, je ena tistih, ki je najbolj zaznamovala njegovo kariero. Potem, ko je "Fast" Eddie ob koncu filma dokazal, da je najboljši ter v žep pospravil večjo vsoto denarja, se je upokojil. A 25 let kasneje je zopet segel po biljardni palici v nadaljevanju naslovljenem Barva denarja. Pod režisersko taktirko Martina Scorseseja, je kot mentor mladega in prav tako talentiranega Vincenta (Tom Cruise) leta 1986 dobil svojega prvega in edinega tekmovalnega oskarja.

Hud (1963) | Hud Bannon

Eden najboljših likov v njegovi karieri je bil lik samosvojega, če ne kar egoističnega Huda, ki si želi od očeta čim prej prevzeti ranč. Medtem na veliko popiva, se zabava in osvaja vaška dekleta ter poročene žene, v hlačke pa poskuša zlesti tudi njihovi gospodinji. Čeprav je lik vse prej kot pozitiven, je plakat z naslovnim junakom v svojo sobo obesilo veliko mladih, kar je je Newmana zelo presenetilo.

Cool Hand Luke (1967) | Lucas Jackson

Odlikovani vojni veteran se ga naseka in uniči nekaj parkirnih avtomatov. Za to dobi neverjetno visoko kazen - dve leti prisilnega dela v podeželski kaznilnici. Tam se na videz zelo lahkotno upira strogim pravilom, zaradi česar mu priljubljenost med sotrpini hitro naraste, sorazmerno pa upada potrpljenje pri vodstvu. Nazoren prikaz kako dolgo se posameznik lahko upira sistemu in kakšne so lahko posledice.

Butch Cassidy and the Sundance Kid (1969) | Butch Cassidy

Razburljiva zgodba o dveh zloglasnih lopovih, ki sta konec 19. in začetek 20. stoletja oropala številne banke, predvsem v Latinski Ameriki, se redno in čedno pojavlja na lestvicah najboljših filmov vseh časov. S filmskim partnerjem Robertom Redforodm in režiserjem Georgem R. Hillom je kmalu ponovno sodeloval pri z oskarjem nagrajeni kriminalki The Sting.

The Verdict (1982) | Frank Galvin

Portret nekdaj uspešnega, sedaj pa zapitega in ločenega odvetnika je Newmanu prinesel še eno nominacijo za oskarja. Edini kolega, ki mu še zvesto stoji ob strani, ga priporoči znancem za posredovanje v enostavnem primeru, pri katerem je potrebna le zunaj-sodna poravnava. Kljub visoki ponudbi od katere bi precej dobil tudi sam, pa se odloči tožbo zoper malomarna zdravnika, ki sta nosečo žensko spravila v komo, pripeljati pred poroto. A zaradi vplivnega branilca ter njegovega načetega ugleda, se zdi da je zmaga vse prej kot blizu.

Nobody's Fool (1994) | Donald "Sully" Sullivan

Od vseh njegovih izjemnih likov mi je stari Sully najljubši. Ni najpametnejši, ni najspretnejši in ni več rosno mlad, vendar zna dobro opletati z jezikom in vsakomur povedati kar mu gre. Prav zato odlično paše v mozaik zabavnih (a zato nič manj realističnih) likov, ki prebivajo v majhnem mestecu. Dialogi so enkratni in te kljub sicer povsem resni zgodbi o osamljenosti in odnosih, nasmejejo skozi celoten film. Newman je bil spet nominiran za oskarja, vloga pa mu je v Berlinu prinesla tudi srebrnega medveda.

Road to Perdition (2002) | John Rooney

"I picture my epitah: 'Here lies Paul Newman, who died a failure because his eyes turned brown.'" Takole se je tudi sam zavedal pomena, ki so ga za njegovo prepoznavnost in vzpon med zvezde, imele njegove modre oči. Old blue eyes je svoja dva safirja na velikem platnu zadnjič razstavil v trilerju Sama Mendesa, kot razumni mafijski šef, ki mora zaradi neugodnih okoliščin ukazati odstrel svojega najbolj zvestega uslužbenca. Akademija mu je namenila še zadnjo od devetih igralskih nominacij, prvo za stransko vlogo.

9 OBRAZOV: Philip Seymour Hoffman

Scent of a Woman (1992) | George Willis, Jr.

Nase je prvič opozoril kot razvajen študent, ki mu očka krije hrbet v filmu o slepem polkovniku, ki se odloči enega izmed svojih zadnjih koncev tedna zaživeti tako kot si je vedno želel. Al Pacino je za svojo vlogo prinesel prvega (in edinega!) oskarja.

Boogie Nights (1997) | Scotty J.

V filmu, ki pokuka v ozadje pornografske industrije je Hoffman drugič sodeloval z režiserjem Paulom Thomasom Andersonom. Prvič je imel majhno vlogo v njegovem filmu Sydney, tokrat pa je bil odličen kot gejevski “držalec mikrofona”, ki se zapeca v glavnega junaka z ogromnim tičem (Mark Wahlberg).

Almost Famous (2000) | Lester Bangs

V delno avtobiografskem filmu režiserja in scenarista Camerona Crowa je upodobil glasbenega novinarja, ki glavnemu junaku predstavlja nekakšnega vzornika in ga brez vstopnice ali akreditacije pošlje na koncert Black Sabbathov, da bi o njem poročal.

Punch-Drunk Love (2002) | Dean Trumbell

Še eno sodelovanje s Paulom Thomasom Andersonom in še ena nepozabna vloga. Kot prodajalec jogijev, ki je hkrati tudi lastnik vroče linije, izsiljuje protagonista, bogatega a precej nesamozavestnega Adama Sandlerja.

Capote (2005) | Truman Capote

Naravnost odlična upodobitev gejevskega pisatelja mu je prinesla prvega oskarja. Capoteja spremljamo med raziskovanja za eno njegovih najbolj znanih del – Hladnokrvno (poleg Zajtrka pri Tiffanyju, seveda) v katerem se poglobi v umor štirih članov ugledne kasaške družine Clutter. Pri tem se je zelo zbližal z enim izmed morilcev.

Charlie Wilson’s War (2007) | Gust Avrakotos

Drugo nominacijo za oskarja (tokrat za stransko vlogo), si je Hoffman prislužil z upodobitvijo delavca CIE, ki je pomagal kongresniku Charliu Wilsonu sponzorirati Afganistance v vojni s Sovijetsko Zvezo.

Doubt (2008) | oče Brendan Flynn

Ameriško filmsko akademijo je tretjič prepričal kot duhovnik, ki ga ena od nun v katoliški šoli sumi spolnega napada na temnopoltega učenca. Precej kontroverzen film postavljen v 60. leta prejšnjega stoletja, je bil posnet po istoimenski igri režiserja in scenarista Johna Patricka Shanleya.

Synecdoche, New York (2008) | Caden Cotard

V režijskem prvencu enega najizvirnejših scenaristov zadnjega časa, Charlia Kaufmana, spremljamo gledališkega režiserja, ki se, potem ko dobili pomembno nagrado in večjo vsoto denarja, pripravlja na največji projekt v svojem življenju. Ta projekt tudi postane njegovo življenje. Dobesedno.

The Boat That Rocked (2009) | The Count

Gre za komedijo, ki snov črpa iz dogajanja v 60ih, ko so bile na Otoku zelo priljubljene ilegalne radijske postaje. Te so oddajale z ladij v Severnem morju, kar pomeni, da kljub temu, da so dosegi do 25 milijonov poslušalcev, britanski zakoni zanje niso veljali. Luknjo v zakonu so zakrpali šele leta leta 1967, saj so v času hladne vojne take postaje predstavljale nevarnost v smislu sovražne propagande. Komično prikaz vsakdanjik posadke piratskega radia, poleg Hoffmana (populanrega radijskega spikerja z druge strani luže) vključuje še Billa Nighyja in Emmao Thompson.

9 OBRAZOV: Jeff Bridges

The Last Picture Show (1971) | Duane Jackson

Kariero je začel pri devetih letih v televizijski seriji Sea Hunt, v kateri je blestel njegov oče, Lloyd Bridges. Po nekaj manjših tv in filmskih vlogah mu je veliki met uspel leta 1971, ko je dobil vlogo v Bogdanovichevi adaptaciji romana Larryja McMurtryja. Kot eden od prebivalcev teksaškega mesteca v katerem vedo vsi vse o vseh, je prejel svojo prvo nominacijo za oskarja in vstopnico na vrtiljak imenovan Hollywood. Vlogo je dvajset let kasneje ponovil v nadaljevanju naslovljenem Texasville.

Thunderbolt and Lightfoot (1974) | Lightfoot

V akcijskem filmu Michaela Cimina je skupaj s Clintom Eastwoodm, kot avanture željni mladenič, oropal banko in Akademijo tako navdušil, da ga je že drugič nominirala, čeprav v stranski vlogi. Želja njegovega junaka je bila, da bi si lahko z gotovino privoščil cadillaca; no po tem uspehu si ga je Jeff verjetno lahko res privoščil.

Starman (1984) | mož z zvezde

Tretjo nominacijo za oskarja je prejel kot nezemljan, ki prevzame podobo mrtvega človeka in se zaljubi v njegovo vdovo, Karen Allen. Kot vesoljček, ki se uči ne le jezika, temveč vseh naših navad, je bil zelo posrečen in nekako rešil sicer ne ravno uspešni Carpenterjev izdelek.

The Fabulous Baker Boys (1989) | Jack Baker

Konec osemdesetih nas je navdušil z igranjem klavirja, kjer je moči združil s svojim starejšim bratom Beauom Bridgesom in zapeljal Michelle Pfeiffer. Točka, v kateri se ona z rdečo obleko zvija na klavirju je bila do danes že mnogokrat re-interpretirana in že spada med klasične.

The Mirror Has Two Faces (1996) | Gregory Larkin

V tretjem in zadnjem režiserskem poizkusu Barbre Straisend sta skupaj odigrala nenavaden par v zrelih letih, ki je skupaj zgolj in samo zato, da je skupaj. Nič ljubezni in še manj seksa. Jeff, kot dolgočasni profesor matematike, je nanj skoraj da alergičen in želi s kolegico razmerje graditi le na intelektualni ravni. A ona je hvala bogu bolj normalna in si kljub temu želi nekaj več.

The Big Lebowski (1998) | Jeffrey "The Dude" Lebowski

Morda se ga je še najbolj drži vloga v cape oblečenega, ležernega "Duda", ki ga iztirjevalci pomotoma zamenjajo z bogatašem istega imena v črni komediji bratov Coen. Danes znameniti sandali so, tako kot večino drugih oblek, ki jih je nosil pred kamero, v resnici Jeffovi, zato se mu morda ni bilo treba ravno potruditi, da se je vživel v vlogo flegmatičnega brezdelneža, ki mu do usodnega dne največ problemov dela turnir v kegljanju z enako lenimi prijatelji.

Arlington Road (1999) | Michael Faraday

Če izvzamemo nepredvidljivi razplet, sam film ni bog ve kaj, vendar je zgodba univerzitetnega profesorja, ki začne svojega novega soseda (Tim Robbins) sumiti terorizma nekako preživela in si vsaj deloma zagotovila svoje mesto v zgodovini.

The Contender (2000) | predsednik Jackson Evans

Vsak igralec, ki da kaj nase mora v karieri prevzeti tudi vlogo ameriškega predsednika. Jeff je sicer ostal v senci odlične Joan Allen, ki se poteguje za izpraznjeno podpredsedniško mesto ter se vmes bori s seksi fotografijami iz svoje preteklosti, ki so obkrožile svet, vendar mu je stranska vloga modrega in iznajdljivega voditelja "najboljše države na svetu" kljub temu prinesla še eno nominacijo.

Crazy Heart (2009) | Bad Blake

Ameriška filmska akademija je le čakala na pravi trenutek, da bo Jeffu poklonila že dolgo zasluženega oskarja. Vloga zapitega country pevca morda res ni njegova najboljša, vendar kvalitete ne moremo spregledati. Bila je preprosto prava vloga ob pravem času.

9 OBRAZOV: Dennis Hopper

Rebel Without a Cause (1955) | Goon

Biti morate precej pozorni, da opazite Hopperjev mladi obraz v enem od članov bande, s katerimi se James Dean spopade v nenavadnem obračunu imenovanem "Chickie Run". Z ukradenimi avtomobili dva tekmovalca vzporedno drvita proti prepadu. Kdor se prvi ustavi ali zavije s poti je reva. To je bil prvi Hopperjev film sploh, kasneje pa je z Deanom sodeloval pri še eni uspešnici, Giant.

Easy Rider (1969) | Billy

Film, ki je Hopperja ne le izstrelil med zvezde, temveč ga tudi definiral. Film predstavlja njegov režijski in scenaristični prvenec, katerega uspeha, kljub številnim poizkusom ni mogel niti doseči, kaj šele preseči. Zgodba o dveh bikerjih, ki se, po uspešno opravljeni tihotapski misiji, s svojima jeklenima konjičkoma odpravita na festival v New Orleansu, je Hopperju, Petru Fondi in Terryju Southernu prinesla oskarjevo nominacijo za najboljši izvirni scenarij.

Film lepo povzema duh tistega časa: vzpon in zapad hipijev ter lahkotnejša uporaba mehke droge. Legenda pravi, da naj bi protagonista z Jackom Nicholsonov pred kamero zares pokadila đoint in da Jackovega samogovora o vesoljcih, ki je sledil, ni bilo v scenariju.

Der amerikanische Freund (1977) | Tom Ripley

Wim Wenders je rekrutiral Hopperja za tole nemško adaptacijo enega izmed romanov Patricie Highsmith o ponarejevalcu in goljufu, Tomu Ripleyu. Ko mu mafija ponudi posel morilca, stisne rep med noge in za nalogo raje predlaga domnevno za levkemijo obolelega izdelovalca okvirjev, Jonathana Zimmermanna. Da bi po svoji smrti sinu in ženi zagotovil finančno stabilnost se Zimmermann odloči za sodelovanje, Ripley pa se mu odloči pomagati.

Apocalypse Now (1979) | fotoreporter

Potem, ko se dolga letna njegova kariera ni premikala nikamor, mu je uspel še en vzpon v nepozabni vojni drami Fancisa Forda Coppole. Upodobil je odbitega ameriškega fotoreporterja, ki v vojnem Vietnamu slika s aparatom v katerem morda je, morda pa tudi ni filma. Lik menda sloni celo na resnični osebnosti.

Hoosiers (1986) | Shooter

Razmeroma majhna vloga lokalnega pijančka in bivšega trenerja šolske košarkarske ekipe, je Hopperju prinesla edino igralsko nominacijo za oskarja, vendar je moral premoč priznati Michaelu Cainu. Uspelo mu je sicer nekaj zelo solidnih prizorov, snov zanje pa je verjetno črpal kar iz svojih lastnih odvisniških izkušenj.

Blue Velvet (1986) | Frank Booth

Škoda, ker je v istem letu nastopil v dveh zares odličnih vlogah, saj bi bil za tole lahko komot spet nominiran. V zelo lynchevski kriminalki je namreč upodobil zelo jeznega kriminalca z nenavadnimi seksualnimi fetiši v katere sili Isabello Rossellini. Poleg tega ima še težave z dihanjem, kar ga naredi še bolj strašljivega (ali pa komičnega - kakor vam drago). Ne razumem zakaj se je Akademija odločila raje nominirati njegovo precej manj izrazito vlogo v Hoosiers.

Speed (1994) | Howard Payne
Devetdeseta so njegovi karieri prinesla predvsem krajše vloge zlobnežev. V tej nepozabni akcijski pustolovščini je denimo podtaknil bomo na avtobus v Los Angelesu, ki bi eksplodirala, če bi se njegova hitrost spustila pod 50 milj na uro (preračunano v evropske mere: 80,4672 km/h). Zato, da se je vse srečno končalo sta poskrbela Sandra Bullock in Keanu Reeves.

Waterworld (1995) | Deacon

Film, ki je do Titanika veljal za najdražjega vseh časov, je bil večkrat šinfan tudi kot najslabši vseh časov. S tem se sicer ne strinjam popolnoma, vendar ta trditev vseeno ni daleč od resnice. Ne vem kaj, če sploh kaj, sta scenarista (Peter Rader in David Twohy) razmišljala, ko sta v več stoletij (glede na to, da so nekateri ljudje razvili že škrge, bi moralo sicer preteči par milijonov let) potopljeni svet vključila skoraj vsakdanje stvari kot so alkohol, ki ga ni škoda zlivati stran, gorivo in seveda cigarete. Po tem je znana tudi tolpa Kadilcev, ki jo vodi zlobni a precej neumni Denis Hopper.

Sleepwalking (2008) | Mr. Reedy

Eno zadnjih boljših vlog, ki jih je odigral, je bila ponovno negativna. Kot nasilni oče Charlize Theron in Nicka Stahla, ki se po dolgih letih ponovno srečajo.