The Last Picture Show (1971) | Duane Jackson
Kariero je začel pri devetih letih v televizijski seriji Sea Hunt, v kateri je blestel njegov oče, Lloyd Bridges. Po nekaj manjših tv in filmskih vlogah mu je veliki met uspel leta 1971, ko je dobil vlogo v Bogdanovichevi adaptaciji romana Larryja McMurtryja. Kot eden od prebivalcev teksaškega mesteca v katerem vedo vsi vse o vseh, je prejel svojo prvo nominacijo za oskarja in vstopnico na vrtiljak imenovan Hollywood. Vlogo je dvajset let kasneje ponovil v nadaljevanju naslovljenem Texasville.
Thunderbolt and Lightfoot (1974) | Lightfoot
V akcijskem filmu Michaela Cimina je skupaj s Clintom Eastwoodm, kot avanture željni mladenič, oropal banko in Akademijo tako navdušil, da ga je že drugič nominirala, čeprav v stranski vlogi. Želja njegovega junaka je bila, da bi si lahko z gotovino privoščil cadillaca; no po tem uspehu si ga je Jeff verjetno lahko res privoščil.
Starman (1984) | mož z zvezde
Tretjo nominacijo za oskarja je prejel kot nezemljan, ki prevzame podobo mrtvega človeka in se zaljubi v njegovo vdovo, Karen Allen. Kot vesoljček, ki se uči ne le jezika, temveč vseh naših navad, je bil zelo posrečen in nekako rešil sicer ne ravno uspešni Carpenterjev izdelek.
The Fabulous Baker Boys (1989) | Jack Baker
Konec osemdesetih nas je navdušil z igranjem klavirja, kjer je moči združil s svojim starejšim bratom Beauom Bridgesom in zapeljal Michelle Pfeiffer. Točka, v kateri se ona z rdečo obleko zvija na klavirju je bila do danes že mnogokrat re-interpretirana in že spada med klasične.
The Mirror Has Two Faces (1996) | Gregory Larkin
V tretjem in zadnjem režiserskem poizkusu Barbre Straisend sta skupaj odigrala nenavaden par v zrelih letih, ki je skupaj zgolj in samo zato, da je skupaj. Nič ljubezni in še manj seksa. Jeff, kot dolgočasni profesor matematike, je nanj skoraj da alergičen in želi s kolegico razmerje graditi le na intelektualni ravni. A ona je hvala bogu bolj normalna in si kljub temu želi nekaj več.
Morda se ga je še najbolj drži vloga v cape oblečenega, ležernega "Duda", ki ga iztirjevalci pomotoma zamenjajo z bogatašem istega imena v črni komediji bratov Coen. Danes znameniti sandali so, tako kot večino drugih oblek, ki jih je nosil pred kamero, v resnici Jeffovi, zato se mu morda ni bilo treba ravno potruditi, da se je vživel v vlogo flegmatičnega brezdelneža, ki mu do usodnega dne največ problemov dela turnir v kegljanju z enako lenimi prijatelji.
Arlington Road (1999) | Michael Faraday
Če izvzamemo nepredvidljivi razplet, sam film ni bog ve kaj, vendar je zgodba univerzitetnega profesorja, ki začne svojega novega soseda (Tim Robbins) sumiti terorizma nekako preživela in si vsaj deloma zagotovila svoje mesto v zgodovini.
The Contender (2000) | predsednik Jackson Evans
Vsak igralec, ki da kaj nase mora v karieri prevzeti tudi vlogo ameriškega predsednika. Jeff je sicer ostal v senci odlične Joan Allen, ki se poteguje za izpraznjeno podpredsedniško mesto ter se vmes bori s seksi fotografijami iz svoje preteklosti, ki so obkrožile svet, vendar mu je stranska vloga modrega in iznajdljivega voditelja "najboljše države na svetu" kljub temu prinesla še eno nominacijo.
Crazy Heart (2009) | Bad Blake
Ameriška filmska akademija je le čakala na pravi trenutek, da bo Jeffu poklonila že dolgo zasluženega oskarja. Vloga zapitega country pevca morda res ni njegova najboljša, vendar kvalitete ne moremo spregledati. Bila je preprosto prava vloga ob pravem času.
ja, nisem se mogel povsem odločiti katere filme bi dal v ožji izbor... poleg vloge v Iron manu je lani posnel še eno kratko (a sladko) v The Men Who Stare at Goats. sicer pa moja najljubša definitivno v The Big Lebowski. :)
OdgovoriIzbrišiThe Big Lebowski all the way!!
OdgovoriIzbrišikdo je napisal glasbo za ...lightfoot?
OdgovoriIzbrišiDee Barton (http://www.imdb.com/name/nm0059121/)
OdgovoriIzbriši