Danes mineva natanko pol stoletja od izida verjetno najbolj znane srhljivke v zgodovini filma. Hitchcockov zadnji črno-beli izdelek se je vpisal med nesmrtne filmske bisere tudi po zaslugi nepozabne scene zaradi katere se marsikdo po ogledu filma ne upa niti stuširati. V odmaknjenem motelu je od prho namreč umorjena Marion Crane (Janet Leigh oziroma menda njena dvojnica), ki je tistega dne v službi ukradla večjo vsoto denarja. S tem pa se igra ugank in iskanje psihopatskega morilca, ki vmes pobije še nekaj nič hudega slutečih žrtev, šele začne. Scenarij je bil napisan po istoimenskem romanu Roberta Blocha iz leta 1959, ta pa temelji na umorih serijskega morilca Eda Geina, aretiranega dve leti prej. Hitchcock se je zelo potrudil, da bi z ustvarjenjem skrivnostnosti pritegnil čim več gledalcev: pokupil je namreč vse izvode romana, da ne bi nihče izvedel kakšen je konec, predpremier ni bilo, celotna ekipa pa je bila s pogodbo priseljena k molku.
Nepozabna klasika, nominirana za štiri oskarje, je bila v deležna kar treh (klavrnih) nadaljevanj, leta 1998 pa je Gus Van Sant prizor za prizorom posnel na novo in si s tem nakopal srd Hitchcockovih oboževalcev. V njem je pod tušem umrla Anne Heche, čudaškega lastnika motela, Normana Batesa, pa je upodobil Vince Vaughn. Na spletu sem našel zanimivo montažo obeh ključnih prizorov, ki jo spremlja seveda tudi znamenita glasba Bernarda Herrmanna.
Na Youtubu je tudi malo morje najrazličnejših domačih remakov umora pod tušem, kar je le še dodaten dokaz kako zalo znana je ta triminutna scena iz več kot sedemdesetih sličic, tudi pri tistih, ki Psihota niso nikoli videli. Če ste med njimi, je današnji dan kot nalašč za to, da ta greh popravite.
Ni komentarjev:
Objavite komentar