NAJ 10-LETJA: Celovečerni animirani film

Oskar za celovečerni animirani film je najmlajša kategorija na podelitvi. V tekmovalnem smislu so prvega oskarja tem izdelkom sicer podelili šele leta 2002, vendar animirančki tudi v preteklosti niso ostali neopazni. Čisto prvi celovečerni risani film je Sneguljčica in sedem palčkov, ki so ga pri studiu Disney izdali že daljnega leta 1939. Ves svet je bil navdušen in Akademija je Waltu Disneyu podelila prav posebno nagrado za ta dosežek - velikega oskarja in sedem manjših.

Iz studia Disney je nato kot po tekočem traku prišla še cela vrsta danes klasičnih risank in veliko jih je bilo nominiranih za oskarja, predvsem v glasbenih kategorijah, saj so Disneyeve risanke znane po svojih melodičnih vložkih. A pomembneje kategorije so ostale nedosegljive vse do leta 1992, ko je bil Lepotica in zver kot prvi animirani film nominiran v glavni kategoriji. Kipec je tistega leta sicer odnesel triler Ko jagenjčki obmolknejo, vendar je Akademija s tem dala jasno vedeti, da ti izdelki niso nepomembni. To je še enkrat potrdila tri leta kasneje, ko je oskarja za posebne dosežke namenila Johnu Lasseteru (oziroma studiu Pixar) za prvi celovečerni računalniško animirani film Svet igrač, ki letos dobiva že svoje drugo nadaljevanje. Risanka se je izkazala za izjemen uspeh, saj je bila najdonosnejši film leta 1995 v ZDA. Studio Pixar, ustanovljen leta 1986, je na začetku izdeloval kratke risanke, z leti pa je tehnika precej napredovala in z njo tudi Pixarejv apetit. Računalniške risanke so tako končale renesanso klasičnih animiranih filmov, ki se je po precej sušnem obdobju pričela konec osemdesetih z Malo morsko deklico in trajala do Levjega kralja. Popularnost so računalniškim filmom dvignil tudi 3D učinki in uporaba glasov velikih filmskih zvezd. Disney je leta 2005 dokončno obupal nad klasično animacijo in za debelih 8 milijard ameriških dolarjev odkupil Pixar, s katerim je do tedaj le tesno sodeloval.

Pixar, ki danes velja za nekakšen standard računalniške animacije, je v devetih letih dobil pet oskarjev in še dodatni dve nominaciji. Poleg Reševanje malega nema, odlične in izvirne zgodbe o ribjem očetu, ki skupaj z pozabljivo prijateljico išče malega sinčka v vodah ob avstralski obali, je Pixar v žep spravil še kipce za upodobitev družine super-junakov, podgane s talentom za kuhanje, robotka s čustvi in starčka z željo po avanturi.

K računalniški animacijam so se zatekli tudi drugi studii in prvi film, ki je prejel oskarja v tej kategoriji je prišel iz studia DreamWorks. Gre seveda za dobro znanega Shreka. Zgodba o zelenem spaku je bila velik finančni uspeh saj je le v prvem vikendu predvajanja zaslužil 121 milijona $ – več kot kateri koli drugi animirani film. Letos pričakujemo že četrto nadaljevanje, naslednje leto pa bo svojo risanko dobil tudi eden od drugih junakov risanke - obuti maček, kateremu glas posoja Antonio Banderas.

Enega od oskarjev za animirani film je prejel tudi japonski mojster Hayao Miyazaki za Čudežno potovanje v katerem spremljamo deklico Chihiro, ki se znajde v svetu duhov in se tam iz precej egoistične smrklje prelevi v marljivo punco vedno pripravljeno pomagati.

Britanca Nick Park in Steve Box, ki že leta ustvarjata prigode Wallaca in Gromita sta bila nagrajena leta 2005. Pred tem so kar tri kratke (v stop-motion tehniki posnete) risanke s tema junakoma dobile oskarja.

Avstralski filmar George Miller, znan po trilogiji o pobesnelem Maxu, je leta 2006 presenetljivo dobil oskarja za Vesele nogice, risanko o plesočem pingvinu. Favoriti so bil namreč Pixarjevi Avtomobilčki. A ta poraz je zanje že prazgodovina, saj so od takrat nanizali kar tri zaporedne zmage.

Čeprav se zdi, da so Američani (ne mislim le na Pixar) na tem področju nepremagljivi, pa Akademija rade volje pokima tudi tujim risankam. Kot že rečeno je leta 2002 nagradila japonsko Čudežno potovanje, Miyazaki pa je bil ponovno nominiran nekaj let kasneje za Čarovnik Howl in gibljivi grad. Tudi Francozi so prišli na vrsto z Trojčicami iz Bellvilla in zares odličnim Presepolisom.
In čeprav so računalniške risanke najdonosnejše in najpopularnejše, Akademija redno in čedno priznava tudi druge tehnike animiranja: klasično risanje in stop-motion tehnika. Različni žanri, teme in tehnike so risanke približale tudi odraslim, ki si jih že dalj časa hodijo ogledovat tudi brez otroške družbe. In komaj čakam, da vidim kaj bo prineslo novo desetletje.