14. november 2010

Kynodontas

Ste že gledali? Ne? Potem morate! Ujemite ga na Liffu ali pa si ga naložite s spleta, samo poglejte ga! Če seveda niste totalni antisimpatizer neodvisne filmske produkcije. Morda se vam bo zdel na trenutke bolan. Morda nejasen. Verjetno vas bo tudi nasmejal (mene je zelo). Nikakor pa se vam ne bo zdel dolgočasen.

Grške kinematografije res ne poznam najbolje, vendar mislim, da se ji bom v prihodnje bolje posvetil, še posebej pa bom spremljal nadaljnjo delo Giorgosa Lanthimosa. Njegova prva celovečerna filma sicer nista požela večjega uspeha, Podočnik pa je pritegnil številne gledalce in pobral nemalo nagrad, med drugim je osvojil nagrado v sekciji Posebni pogled canneskega filmskega festivala in kar pet "grških oskarjev".

kynodonats1.JPG

Predvsem je zanimiva ideja filma. Ok, sam koncept sicer ni nekaj grozno izvirnega: starša iz kdo ve kakšnih razlogov svoje otroke (sedaj že najstnike) vzgajata izolirano od ostalega sveta. Ob ogledu ste se verjetno (ali se še boste) smejali njihovemu zmotnemu poimenovanju predmetov (sol = telefon) in za nas bizarnemu vedenju (klečanje na tleh in lajanje v navideznega sovražnika). Vendar se boste s tem smejali tudi sebi in svojim navadam. Vsak dan namreč ne počnemo nič drugega kot ponavljamo vzorce, ki jih določi družba. Ne potrebujem ravno doktorata iz antropologije, da bi se zavedal kako visok delež našega delovanja je naučenega. Tudi stvari, ki se nam zdijo povsem naravne - denimo poljub - so samo elementi naše kulture, ki smo se je naučili s socializacijo. Namesto rokovanja bi si lahko lizali ušesa, pa bi imelo dejanje povsem isti pomen. In kdo je rekel, da se vesoljci, ki nas morda opazujejo, ne režijo ko gledajo naš način prehranjevanja, razmnoževanja in komuniciranja.

Film opozarja na primaren vpliv družbe skozi socializacijo, hkrati pa odpira vprašanje ali je radovednost morda lastnost, ki je v nas vgrajena že ob rojstvu. Ne glede na strah, ki nam ga vzbujajo neznanke (pa čeprav so to le nebogljene muce), nas radovednost do nepoznanega sveta žene v raziskovanje. A radovednosti se rodi šele, ko spoznamo, da nekaj sploh obstaja. Najstarejša hči te "čudaške" družine je čarobnosti zunanjega sveta spoznala preko filmskih klasik Rocky, Žrelo in Flashdane, kar je odlična iztočnica za zaključek tega članka: glejte filme; naj prebudijo vašo radovednost; izbijte si podočnik; podite raziskovat! Svet je velik, lep in čuden.

2 komentarja:

  1. Če boš začel čekirati grško sceno, predlagam tudi film Hardcore iz leta 2004. Ni tako zajeban kot Kynodontas, a vseeno je vreden ogleda.

    OdgovoriIzbriši
  2. hvala za namig, bom prečekiral, samo ne vem kdaj... časa je zmeraj premalo, filmov pa preveč. grrrr

    OdgovoriIzbriši