Kaj pa Javier?

Zgodi se vsako leto. Vsako leto opazim čudovito vlogo in se vanjo malodane zaljubim, nato pa precej razočaran ugotovim, da tisti, ki odločajo o razno raznih nagradah, niso istega mnenja. Lani sta to bile odlična Tilda Swinton v Julii in Catarina Saavedra v Služkinji, letos pa je ta usoda doletela Javierja Bardema v čudovitem Biutiful.

"Yo no me voy a morir."

Vloga na kateri bi moralo z velikimi črkami pisati "NAGRADE PROSIM" je do sedaj šla dokaj neopazno mimo vseh kritiških združenj. Nominirali so jo le za zlati satelit, medtem ko je sam film dejansko nominiran za najboljši tujejezični film na zlatih globusih. In prav to me moti; ljudje so film očitno videli - konec koncev gre za izdelek enega bolj uveljavljenih režiserjev zadnjih let (Alejandro González Iñárritu), ki je že snemal tudi v Hollywoodu in že pobiral nominacije za oskarja - pa v vlogi kljub temu niso videli potenciala.

Javier Bardem je "svojo" sezono že imel pred nekaj leti, ko je pobral praktično vse nagrade za vlogo krvoločnega psihopata Antona Chigurha, kar mu je seveda precej zmanjšalo letošnje možnosti, vendar res ne morem verjetni, da kot umirajoči oče, ki poskuša pred smrtjo svojo družino dvigniti s totalnega družbenega dna, ni prepričal prav nikogar. Heartless people! Ok, saj mogoče si ga Colin Firth res bolj zasluži, ampak vsaj za nominacijo prosim! No ja, do oskarjev je še nekaj časa in upanje umre zadnje. Tako upam, da se bodo okrepile tudi možnosti Noomi Rapace (Män som hatar kvinnor), kateri so kritiki namenili nekaj ljubezni, predvsem pa sem vesel njene nominacija za Critics Choice Awards.

Tekma že odločena?

Ok, ok... malo sem spal te dni. Ampak samo na blogu, sicer pa sem bil zelo aktiven v pisanju poročil za službo in pohajanju po Benetkah in Dunaju. Kljub temu sem vas poskušal preko Twitterja obveščati o vseh nagradah, ki jo jih v teh tednih podelili. In teh ni bilo malo, sploh ne. Številna ameriška kritiška združenja so izbrala the best of 2010 in bila pri tem zelo zelo složna. Veliko bolj kot prejšnja leta. Vsa so nagradila Socialno omrežje, le v enem primeru je zmagala drama Winter’s Bone. Kaj to pomeni? Da je tekma za oskarja odločena še preden se je sploh dobro začela? Zelo verjetno, da ja. Po drugi strani pa se bodo člani Akademije do oddaje končnih glasovnic čez dobra dva meseca, morda že naveličali tega cirkusa in iz kaprice izbrali drug izdelek. A zakaj bi ga? Socialno omrežje dober film in David Fincher si preprosto zasluži oskarja, tudi za svoj celotni dosedanji opus.

Vmes so razglasili tudi nominacije za zlate globuse in nagrade igralskega ceha. Globusi (oziroma združenje tujih dopsinikov v Hollywoodu) se vedno bolj nagibajo h komercialnim filmom in pogosto dajejo prednost zvezdnikom (letos so to predvsem dokazali s Turistom v katerem nastopa tandem Depp - Jolie - oba nominirana) pa tudi z nominacijami za Marka Wahlberga, Halle Berry in Emmo Stone. Kljub temu pa ostajajo pomembni za napovedovanje oskarjev: V zadnjih tridesetih letih je samo osem igralcev dobilo oskarja ne da bi bili pred tem nominirani za zlati globus: Alan Arkin, Marcia Gay Harden, James Coburn, Roberto Benigni, Marisa Tomei, Kevin Kline, Geena Davis in Don Ameche. Seznam filmov, ki jim je uspelo osvojiti najprestižnejšega oskarja brez nominacije za zlati globus pa je še krajši: to je uspelo le štirim izdelkom, od tega sta bila Chariots of Fire in Gandhi zaradi svojiega britanskega porekla na globusih upoštevana kot tuja izdelka in nagrajena v teh kategorijah. Tako, da nam ostaneta le dva filma nagrajena z oskarjem, ki so ju tuji novinarji v Hollywoodo popolnoma prezrli: The Sting iz leta 1973 ter Usodna nesreča pred nekaj leti.

Globusi torej so pomembni, vendar še zdaleč ne tako pomembni kot nagrade igralskega ceha. Lani na primer, se je seznam dvajsetih vlog nominiranih za nagrado SAG in oskarja razlikoval le v enem imenu: Diane Kruger je morala nominacijo za oskarja prepustiti Maggie Gyllenhaal.

No prav kategorija za najboljše stranske igralke se mi zdi letos še povsem odprta. Amy Adams, Helena Bonham Carter, Mila Kunis, Melissa Leo, Hailee Steinfeld in Jacki Weaver so imena, ki se pojavljajo najpogosteje. Kritiki so opozorili še na Kimberly Elise (For Colored Girls) in Juliette Lewis (Conviction). Težko je reči. Privoščil bi ga marsikateri predvsem pa Heleni, Amy in Melissi. Jacki je avstralska legenda, vendar v tem sicer zelo dobrem filmu (Animal Kingdom) pač ne izstopa.

Pri fantih se zdi, da presenečenj ne more biti: Colin Firth in Christian Bale že sedaj veljata za zelo varni stavi, medtem ko se bodo Akademiki pri glavnih igralkah verjetno najtežje odločili med Natalie Portman in Annette Bening. Še sam ne vem kateri bolj privoščim.

Moram priznati da so SAG nominacije prinesel nekaj presenečenj. Je mogoče, da bo Jeremy Renner, dobil že svojo drugo nominacijo zapored? Tudi šepetanja o ponovnem obračunu Swank:Bening so počasi potihnila, vendar je prva očitno še vedno v igri.

O gostiteljih

No, ja... nisem navdušen. Sploh ne. Saj mogoče res "poosebljata novo generacijo ikon Hollywooda." Mogoče sta res "sveža, razburljiva in se ponašata z več talenti," kot pravita producenta prireditve Bruce Cohen in Don Mischer, vendar to preprosto ni dovolj za najprestižnejšo hollywoodsko noč. Če bi se oskarji radi distancirali od poplave šunda številnih filmskih nagrad in ohranili primat, potem se morajo temu primerno tudi obnašati. Žal Akademija v zadnjih letih preveč stavi na zvezde in manj na legende. Ne le pri voditeljih, temveč predvsem pri podeljevalcih. Rekrutiranje zvezdic enodnevnic, kakršno smo vidlei v zadnjih dveh letih je pravzaprav smešno. Kje so filmske legende? Še pred nekaj leti se spomnim, da je podelitev gostila Olivio de Havilland in Julie Andrews, letos pa zasedbo trilogije Somrak. Predlani sem bil sicer navdušen nad prenovljenim podeljevanjem igralskih oskarjev, saj se je na odru zbralo nekaj nepozabnih zmagovalcev iz oskarjevse bogate zgodovine; žal pa so jih že lani zamenjali zgolj prijatelji in znanci nominirancev. No, saj ne rečem, videli smo Michelle Pfeiffer, ki se na takih prireditvah zelo redko pojavlja, kar me je zelo razveselilo. Ok, spet sem malo zabluzil. Ampak, če bi jaz imel kaj besede, Tom Hanks, Cameron Diaz in Steve Carell naslednjih pet let ne bi bil več povabljeni, ker so tam vsako leto. Oskarja za najboljši film pa bi recimo podelila Jodi Foser in Anthony Hopkins. Ali pa Julie Andrews in Christopher Plummer.

Še malo o voditeljih. Z 28 in 32 leti sta namreč najmlajša gostitelja vseh časov, ki utegneta biti celo nominirana. Sploh Franco skoraj zagotovo bo. Ne vem kaj utegne biti večja zagata: da bo izgubil ali ga celo dobil. Sicer pa moško-ženskega voditeljskega para nismo imeli že vse od kar sta leta 1987 oskarje gostila Chevy Chase in Goldie Hawn.

Jaz pogrešam Billyja, čeprav je bil Hugh Jackman pred nekaj leti zelo dobra zamenjava. A Billy je vendarle Billy!

Oskarji 2010: Celovečerni dokumentarec

Čas je da vržemo uč tudi na dokumentarne filme, ki letos (potiho) upajo na oskarja. Akademija je namreč pred nekaj dnevi objavila seznam izbranih 15 celovečernih dokumentarnih filmov, ki jih je izbrala izmed 101 prijavljenega dela. Teh petnajst bodo člani Akademije, ki sodijo v "dokumentarno vejo" te organizacije, v naslednjih mesecih skrčili na pet nominirancev.

Ta kategorija se mi zdi neupravičeno preveč zapostavljena, saj v ta žanr vsako leto spada nekaj najboljših filmov, ki jih posnamejo svetovni filmarji. Letos je na paleti ponovno precej zelo raznolikih zgodb z vseh koncev našega planeta.

The Tillman Story

Pat Tillman je bil profesionalni igralec ameriškega nogometa, ki je po dogodkih 11. septembra 2001 opustil svojo športno kariero in se pridružil ameriškim vojakom v Afganistanu, kjer je umrl za posledicami "prijateljskega ognja". Ameriška vlada je razlog njegovo smrti poskušala sprva prikriti in sporočila, da so ga ubili sovražniki, vendar morala kasneje priznati resnico.

Inside Job

Ste že slišali da smo recesiji? V zadnjih dveh letih se je svet srečal z največjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ta film raziskuje razloge zakaj je do tega prišlo in razkriva kako je kapital pritiskal na zakonodajalce in ekonomiste.

Waiting for "Superman"

Stereotip o neumnih Američanih, ki nimajo pojma o geografiji, zgodovini in ne zanjo drugega jezika kot angleščino (pa še to le v svojem popačenem narečju) morda ni le stereotip. Davis Guggenheim, avtor z oskarjem nagrajene Neprijetne resnice, je posnel dokumentarec o slabem izobraževalnem sistemu v ameriških javnih šolah, v katerih sploh ni dovolj prostora za vse, ki si želijo diplomo. Film je dobil nagrado občinstva na letošnjem Sundancu in spodbudil vseameriško razpravo o tem prblemu, v katero so se vključila tudi znana imena kot so Oprah, Bill Gates in Mark Zuckerberg.

Client 9: The Rise and Fall of Eliot Spitzer

Poglobljen dokuemntarec o bivšem ameriškem politiku in odvetniku ter sedanjemu komentatorju za CNN, Eliotu Spitzerju, katerega kariero so zaznamovali boj proti pohlepnemu kapitalizmu in podpora istospolnim parom ter druge kontroverzne teme.

Restrepo

Ameriški novinar Sebastian Junger in britanski fotograf Tim Hetherington, sta za z ameriškimi vojaki v Afganistnu preživeli leto dni in gradivo objavila v reviji Vanity Fair, sedaj pa je nastal še izjemno hvaljeni dokumentarec, ki je na letošnjem Sundancu prejel nagrado žirije.

Exit Through the Gift Shop

Thierry Guetta je francoski imigrant in ulični umetnik v LA-ju. Dokumentarca o njem se je lotil kar njegov kolega, znani grafitar Banksy in vmes tudi sam stopil na pred kamero, čeprav je njegov obraz vedno zakrit, glas pa popačen, da bi ohranil anonimnost. Zelo odmeven izdelek, katerega dokumentarnost pa je bila večkrat postavljena pod vprašaj.

Enemies of the People

Lani so minila tri desetletja od padca komunističnega režima Rdečih Kmerov, ki je bil v 70. letih prejšnjega stoletja odgovoren za genocid okoli dveh milijonov ljudi v Kambodži. Raziskovalni novinar Thet Sambath je zbral osupljiva pričanja nekaterih vršilcev teh krvavih dejanj: od navadnih vojakov pa vse do Pol Pot-ove desne roke.

GasLand

Lastnikom po vsej Ameriki so bili predstavljene mamljive ponudbe s strani energetskih podjetij, ki bi na njihovih parcelah rade črpale gorivo. Josh Fox je za film, ki prikazuje posledice tovrstnega pridobivanja goriva na posamezne skupnosti, na letošnjem Sundancu prejel posebno nagrado žirije.

Genius Within: The Inner Life of Glenn Gould

Zgodba o odličnem kanadskem pianistu, ki je zaslovel po vsem svetu z interpretacijo glasbe Johanna Sebastiana Bacha. Nekoliko skrivnosti "čarovnik" je s svojim sijajnim, do perfekcije izpiljenim igranjem Bachovih notnih zapisov, osvojil srca ljubiteljev klasične glasbe po vsem svetu in štiri nagrade grammy.

The Lottery

Še en letošnji dokumentarec o javnem šolstvu v ZDA. Ker je prejel manj publicitete kot Superman, ga bo slednji verjetno izrinil, saj močno dvomim, da bosta nominirana oba. V temle spremljamo štiri družine iz Harlema in Bronxa pred žrebanjem, ki bo odločilo, ali se bodo njihovi otroci lahko šolali v javnih ustanovah.

Precious Life

Izraelski pediater in palestinska mati, katere otrok trpi za neozdravljivo genetsko boleznijo. Bosta zmogla prebiti zid, ki deli njuna naroda in oblikovati realno gledano povsem nemogoče prijateljstvo?

Quest for Honor

Bivši učitelj in neumorni aktivist se poveže z lokalnim odvetnikom, agencijami kurdske vlade ter svojimi kolegi, da bi raziskal in končal tako imenovane "častne uboje" v plemenih na območju Kurdistana.

This Way of Life

V Berlinu nagrajeni dokumentarec nam prikazuje alternativno hitremu življenju v civilizaciji, ki jo izkorišča osem-članska družina z Nove Zelandije. Skupaj s svojo čredo konjev živi odmaknjeno od ponorelega sveta, kar pa ne pomeni, da nima povsem brez težav.

Waste Land

V filmu spremljamo dve leti v življenju sodobnega umetnika Vika Muniza. Ta se poveže z ljudmi, ki pobirajo odpadke za reciklažo na enem največjih smetišču na svetu, Jardim Gramacho v Riu, in iz njih ustvari umetniške izdelke, kasneje razstavljene v svetovno priznanih galerijah in prodane na dražbah v Londonu.

William Kunstler: Disturbing the Universe

William Kunstler je morda eden najbolj znanih odvetnikov 20. stoletja. Znan po svojem boju za človekove pravice je med drugim zagovarjal Martina Luthra Kinga in Malcolma X. Pod režijo sta se podpisali njegovi hčerki Emily in Sarah Kunstler.

Oskarji 2010: Celovečerni animirani film

Ameriška filmska akademija je pred nekaj dnevi objavila seznam 15 celovečernih animiranih filmov, ki izpolnjujejo pogoje (ali jih do konca leta še bodo) za sodelovanje v oskarjevsaki tekmi.

Če bi bil na seznu en film več, torej da bi jih bilo vsaj 16, potem bi člani Akademije med njimi izbrali pet nominirancev, tako pa bodo le tri. Poskušal sem jih razvrstiti glede na njihove možnosti za uspeh.

Toy Story 3

Pixar je oskarja v tej kategoriji pobral v zadnjih treh letih in ni več skrivnost, da bo očitno slavil tudi letos. Prvi del Sveta igrač je bil leta 1995 s strani Akademije nagrajen s posebnim oskarjem kot prvi celovečerni računalniško animirani film, letošnje nadaljevanje pa bo morda nominirano tudi za najboljši film. Več >>

How to Train Your Dragon

Nekateri so zelo navdušeni nad temle izdelkom, vendar mene zgodba o prijateljstvu med mladim, nerodnim Vikingom in strašnim zmajem, ni najbolj navdušila. Okvir se mi zdi nekoliko zarjavel, čeprav je bilo nanj obesnih precej zabavnih referenc na današnjo pop-kulturo.

L'illusionniste

Če se spomnite, je francoski filmar Sylvain Chomet Ameriško akademijo leta 2003 že prepričal s Trojčicami iz Bellevilla, ki so mu prinesle nominacijo tudi za najboljšo pesem, nominiran pa je bil še leta 1997 za najboljši kratki risani film. Tuji animatorji so tukaj zelo dobro sprejeti in ponovna nominacija je prej pričakovana kot pa presenečenje.

Tangled

Diseny se je po lanski klacično animiranem Žabjem princu ponovno vrnil k 3D tehniki. Ostal pa bo koncept - parodija namreč. Potem, ko se je z omenjeno risanko lani odmaknil od "uradne" verzije bratov Grimm, bo to ponovno storil z Motovilko.

Despicable Me

Tale risanka se v naših kinih že nekaj časa vrti. Zgodbica o zlobnem Gruju, katerega ljubezen do treh posvojenih sirot povsem spremeni, je doživela lep uspeh in že zaslužila petkrat več od njenega proračuna. Ni torej presenetljivo, da se že sunje nadaljevanje. Med glasovi boste morda prepoznali Steva Carella, Jasona Segela, Russlla Branda in Julie Andrews.

Legend of the Guardians: The Owls of Ga’Hoole

Film sloni na prvih treh delih epske serije Guardians of Ga'Hoole ameriške pisateljice Kathryn Lasky. Tudi tale se menda že vrti na naših platnih.

Shrek Forever After

Čisto prvega oskarja v tej kategoriji je leta 2001 prejel grdobec Shrek, katerega dogodivščine v Deželi daleč, daleč stran so se letos zaključile z že tretjim nadaljevanjem. A zgodb o priljubljenih junakih še ni konec, saj bomo naslednje leto menda gledali celovečerno risanko o Obutem Mačku. Več >>

Megamind

DreamWorks Animation poleg Shreka letos predstavlja še en svoj izdelek. Will Ferrell, Brad Pitt, Jonah Hill in Tina Fey bodo pod taktirko režiserja Toma McGratha (Madagaskar in njegovo nadaljevanje) zaigrali v zgodbi o dveh vesoljcih, ki ju po rojstvu pošljejo na naš planet. V Metro Cityju vsak igra svojo vlogo: en je junak, drugi je zlobnež.

The Dreams of Jinsha

Kitajski ročno narisani film o sebičnem dečku, ki odpotuje 3500 let v preteklost, kjer skupaj s princeso in škratom reši kraljestvo Jin Sha. Po petih letih ustvarjanja je bil premierno predvajan na filmskem festivalu v Cannesu.

Idiots and Angels
Ameriški nizko-proračunski film o človeku imenovanem Angel z nizkimi moralnimi načeli, kateremu nekega dne poženejo krila in ga silijo v opravljanje dobrih del. Avtor, Bill Plympton, je bil dvkrat nominiran za oskarja za najboljši kratki animirani film.

My Dog Tulip
Risanak je posneta po istoimenskem romanu J. R. Ackerleya iz leta 1956 v katerem predstavlja svoje razmerje z nemškim ovčarjem Tulipom. Glasove so posodili znani igralci Christopher Plummer, Isabella Rossellini in letos preminula Lynn Redgrave.

Samâ wôzu
Japonska zf anima Poletne vojne je zgodba o mladem matematičnem geniju, ki opravlja poletno delo v kraju, kjer živi njega simpatija. Ko se njena družina zbere ob praznovanju babičinega 90. rojstnega dne, je naprošen, da se je večerje udeleži kot njen zaročenec. Ob tem njegov poizkus rešitve zapletene matematične formule odpre vrata v paralelni svet.

Alpha and Omega

Volk in volkulja, ki prihajata z različnih koncev njihovega družbenega reda, sta primorana sodelovati, če se želita varno vrniti k svojemu krdelu, potem ko sta se sama znašla sredi divjine. Vmes se seveda še zaljubita. Kritike sicer niso najboljše, a nikoli se ne ve.

Tinker Bell and the Great Fairy Rescue
Zvončice se verjetno spomnite iz klasične risanke o Petru Panu. No, Disney njeno priljubljenost še kar izkorišča za kovanje dobička tudi dolga desetletja po izidu tega risanega filma. Zvončica mora tokrat združiti moči s sovražno vilo, če hočeta svoj obstoj prekriti pred ljudmi.

Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore

Gre za nadaljevanje precej bednega, vendar finančno zelo uspešnega filma Cats & Dogs iz leta 2001 o vojni med mačjimi in pasjimi vohuni, ki posedujejo orožje visoke tehnologije.

Šterkov 9:06 gre lovit oskarja

Triler 9:06, ki je lani pometel s konkurenco na Festivalu slovenskega filma, je bil letos povsem pričakovano izbran za našega predstavnika v tekmi za tujejezičnega oskarja. To je prvi izdelek Igorja Šterka, ki ga bomo poslali v ocenjevanje Ameriški filmski akademiji, po poročanju filmskega medija Screen International pa ga je izbral Slovenski filmski sklad, čeprav je bila ta naloga v preteklosti dodeljena Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev. Kakorkoli že, bolj se mi zdi zanimivo, da sem za novico izvedel iz tujih medijev, kjer so jo objavili že v petek, naši pa o tem dva dni kasneje še vedno niso zapisali niti besedice (vsaj na spletu ne, morda ste jo zasledili v kakšnem tiskanem ali televizijskem mediju).

Izdelek je bil, kot naročeno, v sredo predvajan na prvem programu nacionalne televizije, tako da mi ga je uspelo ujeti. Ne bom rekel, da sem bil nad videnim navdušen, saj sicer dobra ideja ni bila najbolje speljana. Tuje kritike so v glavnem sicer pozitivne, zato se sprašujem ali že pregovorno (neupravičeno) kritiziranje domače produkcije s strani slovenskega občinstva, velja tudi zame. Me je pa presenetila solidna igra celotne zasedbe, med katero bi izpostavil verjetno najboljšo trenutno delujočo slovensko igralko Silvo Čušin.

Do sedaj so znani že skoraj vsi letošnji kandidati za to nagrado. Rok za oddajo je potekel v četrtek, Ameriška filmska akademija pa bo verjetno kmalu objavila seznam prijavljenih filmov z vsega sveta. Pričakuje se, da se bo njihovo število gibalo med šestdeset in sedemdeset.

Pravila določajo, da mora biti film posnet v katerem koli drugem jeziku kot je angleški oz. angleščine ne sme biti več kot 50 odstotkov. Člani Akademije, ki bodo dosegli minimalno udeležbo na projekcijah teh filmov, bodo izbrali šest naslovov, nato pa bo 20-članska komisija temu seznamu dodala še tri. V drugi fazi bo deset naključno izbranih članov izmed teh devetih izbralo pet nominirancev.

Kakšnega jasnega favorita za enkrat še nimamo. Najbolje kaže dobitniku zlate palme, tajskemu predstavniku Stric Boonmee, ki se spominja svojih prejšnjih življenj. Če ste že pozabili, je lani slavila Argentina s kriminalko Skrivnost v njihovih očeh, ki je presenetljivo premagala favorita, nemškega predstavnika Beli trak.

Oskarji 2010: Resni kandidati za najboljši film

September je. Pred kratkim sta se zaključila festivala v Benetkah in Torontu, vmes pa se je zgodil še manjši festivalček v Telluridu, v ameriški zvezdi državi Kolorado, ki pa vse bolj pridobiva na prepoznavnosti. Filmski kritiki najpomembnejših medijskih hiš so že videli lepo število filmov, ki jih bomo mi, navadni smrtniki, videli šele v naslednjih mesecih (mi v Sloveniji verjetno še kasneje) in že oblikovali lestvico izdelkov, ki so jih najbolj navdušili in jim pripisujejo nominacijo za najboljši film.

Inception

Fiktivna mojstrovina Christopherja Nolana, ki je predlani verjetno za las zgrešil nominacijo z Vitezom teme. Tokrat naj ne bi smelo biti težav, saj je na voljo deset nominacijami mest.

The Kids Are All Right

Otroka lezbičnega para želita spoznati biološkega očeta. Vsekakor zanimivo in zelo aktualno. Odlične kritike gredo tudi igralski zasedbi.

The King's Speech

Akademija ima rada filme o britanskih monarhih, tega pa hvalijo tudi kritiki in gledalci, ki so mu na festivalu v Torontu prisodili najvišjo nagrado. Colin Firth je Jurij VI., oče sedanje kraljice Elizabete, ki je prestol zasedel po odstopu svojega starejšega brata. Nepripravljen na dano nalogo se po pomoč zateče k učitelju javnega nastopanja (Geoffrey Rush).

Toy Story 3

Tretje nadaljevanje uspešne serije, ki je gledalce osvojila že leta 1995. Ta naj bi bil najboljši do sedaj, vsekakor pa je največ zaslužil. Pravzaprav več kot katerikoli drugi animirani film v zgodovini. Oskar za animirani film že dolgo ni več pod vprašajem. Več >>

The Social Network

Zgodba o ustanoviteljih Facebooka. Aktualno in menda zelo gledljivo. Več >>

True Grit - Ok, tega sicer še nihče ni videl, vendar se na remake klasičnega vesterna, ki je leta 1969 Johnu Waynu prinesel oskarja za glavno vlogo, polaga velike upe. Posebej zato, ker sta ga posnela brata Coen. V glavni vlogi: Jeff Bridges.

Black Swan

Veliki hit z Beneškega festivala. Natalie Portman v vlogi primabalerine pod velikim pritiskom trenutko velja za frontrunnerko v kategoriji najboljših ženkih vlog. Filmu utegnejo pri že pregovorno zadržani Akademiji točke izbiti meda zelo vroči lezbični prizori.

Another Year

Mike Leigh je s temle izdelkom navdušil že v Cannes in nihče ne dvomi, da se bo znašel med najboljšo deseterico. Gre za zgodbo o starejšem paru.

127 Hours

Čeprav menda obrača želodce (v Torontu se je neka oseba celo onesvestila), pa ostaja novi izdelek Dannya Boyla med najrenejčimi kandidati. Več >>

Winter’s Bone

Zmagovalec Sundanca. Zgodba o hribovski družini, katere pijanski oče kljub varščini pobegne, zato ga mora hči najti, če se želi izogniti izgubi celotnega premoženja.

The Fighter

Boksarske filme ima Akademija rada. Pobesneli bik, Rocky, Punčka za milijon dolarjev. Zakaj bi bil tale kaj drugačen? Resnična zgodba z menda odličnimi liki.

Never Let Me Go

Posnet po izjemno hvaljenem romanu japonsko-britanskega avtorja Kazua Ishigura o odraščajočih prijateljih, med katerimi so se v času življenja v internatu spletle prav posebne vezi. V glavnih vlogah nastopajo Carey Mulligan, Andrew Garfield in Keira Knightley.

Rabbit Hole

Nicole Kidman ni le nastopila v glavni vlogi temveč tudi sproducirala film posnet po gledališki igri nagrajeni s Pulitzerjevo nagrado. Z Aaronom Eckhartom sta odigrala par, ki v nesreči izgubi sina.

The Town

Triler Bena Afflecka bo zelo težko prišel med deset najboljših, vendar mu bodo trume oboževancev, ki bodo najverjetneje drle v kinodvorane pri tem v veliko pomoč.

Blue Valentine

Življenjska zgodba sodobnega zakonskega para je bila na Sundancu zelo toplo sprejeta. pohvale so deževale tudi na oba glavna igralca: Michelle Williams in Ryan Gosling.

Hereafter

Clint Eastwood je ponovno razdelil kritike. Stara garda mu prikimava, tisti nekoliko mlajši pa nikakor ne najdejo spodbudnih besed. Matt Damon je jasnovidec, ki se lahko pogovarja z mrtvimi.

The Conspirator

Še en stari maček se letos poteguje za nagrade ali pa vsaj naklonjenost gledalcev. Robert Redford je prej režiral le sedem celovečercev, med katerimi še vedno najbolj izstopa z oskarjem nagrajeni prvenec Ordinary People. V zgodovinski drami spremljamo zgodbo edine ženske izmed osmih zajetih osumljencev priprtih kmalu po atentatu na ameriškega predsednika Abrahama Lincolna.

Somewhere

Sofia Coppola je pravakr dobila zlatega leva za tale izdelek. Nekateri pravijo, da samo zaradi tega, ker je žiriji predsedoval njen bivši. Nihče sicer ne pljuva po njem, vendar tudi pretirane vzhičenosti ni čutiti. O resnejši kampaniji menda ne razmišlja niti studio Focus Features. Več >>

Fair Game

Resnična zgodba o ameriških zakoncih (Naomi Watts in Sean Penn), ki sta se znašla sredi nenavadne afere potem, ko je on leta 2003 za New York Times napisal članek v katerem je Bushovo administracijo obtožil manipuliranja s podatki obveščevalnih agencij z namenom upravičiti napad na Irak, kjer naj bi se skrivalo orožje za množično uničevanje. Bela hiša je poskušala članku in njegovemu avtorju kredibilnost odvzeti z razkritjem, da je njegova žena pravzaprav tajna agentka CIE, ki mu je verjetno priskrbela informacije.

The Way Back

Peter Weir, šestkratni nominiranec za oskarja (kot režiser, scenarist in producent), se po nekajletnem odmoru vrača. Scenarij, ki temelji na spominih Sławomirja Rawicza, pripoveduje zgodbo o skupini zapornikov v enem izmed ruskih koncentracijskih taborišč, ki jim je leta 1942 uspelo iz Sibirije zbežati v Indijo.

How to Train Your Dragon

Števili so to sicer zabavno risanko dodali na svoj seznam možnosti. Sam se z izbiro sicer ne strinjam. Tudi, če bi bila risnaka zares dobra, kar ni, bi bilo med desetimi nominiranci težko pričakovati kar dva animirana filma.

Bening vs. Swank: Round 3?

Round 1

Annette Bening : Hilary Swank (0:1)

Leta 1999 sta se udarili prvič. Bilo je precej izenačeno, saj sta blesteli obe. Anette je bila odlična kot zdolgočasena žena in mati v v Lepoti po ameriško, Swankova pa je blestela v biografiji mladoletne Teene Brandon, ki je svoje življenje živela kot fant Brandon Teena. Zlati globus je dobila Hilary, Beningova pa ji je vrnila na podelitvi nagrad igralskega ceha. Napovedati rezultat oskarjev je bilo vse prej kot lahka naloga, vendar mislim, da je šel v prave roke. Beningova si ga je sicer zaslužila, vsekakor bolj kot njen soigralec Kevin Spacey, vendar je imela smolo, da je tisto leto tekmovala tudi Swankova. Pa naslednjič, si je rekla.

Round 2

Annette Bening : Hilary Swank (0:2)

Minilo je le pet let in Anette je bila znova nominirana. Prav tako tudi njena kolegica. Na zlatih globusih je šlo vse gladko, saj sta bili nominirani v ločenih kategorijah. Dobili sta ga obe. Igralski ceh je nekaj tednov kasnje izbral Swankovo. Nič hudega, to je zato ker je prejšnič niso, si je morda rekla poražena Annette. In prišla je noč oskarjev. Takrat 30-letna Hilary je bila nominirana drugič v karieri, doma pa je že imela oskarja. Ni mogoče, da bo dobila še enega, ko pa Annette nanj čaga že zelo dolgo in si ga nič manj ne zasluži. Ne le za Lepoto po ameriško temveč za kup drugih vlog, tudi za The Grifters iz leta 1990, ki ji je prinesle prvo (stransko) nominacijo. Sean Penn je prišel na oder, odprl kuverto in prebral: "...and the oscar goes to... Hilary Swank." Ja, nekoliko odcvetela igralka je dobila konockout od boksarke Maggie Fitzgerald. Kako primerni vlogi sta bili takrat nominirani. :)

Round 3

Annette Bening : Hilary Swank (?:?)

V kratkem se nam obeta tretji spopad. Beningova je po mnenju mnogih kritikov že zagotovljena nominiranka kot polovica lezbičnjega para, ki ga z Julianne Moore tvori v komični drami The Kids Are All Right. A tudi Swankova ima po mnenju mnogih letos spet asa v rokavu. Nihče še ni videl njenega novega filma Conviction v katerem igra resnično osebo, ki je doštudirala pravo le da bi brata spravila iz zapora, a njen dokazan talent in samo dejstvo, da gre za resnično zgodbo, jo uvrščata med favorite. Je mogoče, da se bo zgodovina ponovila kar trikrat v enajstih letih? Komaj čakam razplet.

Noomi Rapace, švedska oskarjevka?

Eden najuspešnejših skandinavskih filmov zadnjih let, Moški, ki sovražijo ženske, je posnet po prvem delu "milenijske trilogije" avtorja Stiega Larssona. V trilerju spremljamo raziskovalnega novinarja Mikaela Blomkvista, ki ga najame premožnež Henkrik Vanger, da bi raziskal izginotje njegove ljube nečakinje pred 40 leti. Blomkvistu se pridruži še nenavadna deklina, Lisbeth Salander, ki ima težave s samoobvladovanjem in zato ne more skrbeti sama zase. Noomi Rapace je bila s strani Evropske filmske akademije za to vlogo nominirala za evropsko igralko leta. Začela so se tudi šepetanja, ali bi 30-letno Švedinjo morda lahko opazila tudi Ameriška filmska akademija. Ne zgodi se sicer pogosto, vendar so tudi tuji igralci v tujih filmih včasih opaženi, sploh če je film tako uspešen kot tale. Še posebej morda to velja prav za glavne igralke, saj ta kategorija najpogosteje sprejema tujce. Spodaj je seznam vseh glavnih igralk, ki so si nominacijo pridobile s tujejezičnimi vlogami. Oskarja sta sicer dobili le dve: italijanska diva Sophia Loren in francoska igralka Marion Cotillard.

Sophia Loren - La ciociara (1961)*
Sophia Loren - Matrimonio all'italiana (1964)
Anouk Aimee - Un homme et une femme (1966)
Ida Kaminska - Obchod na korze (1965)
Liv Ullmann - Utvandrarna (1971)
Isabelle Adjani - L'histoire d'Adèle H. (1975)
Marie-Christine Barrault - Cousin cousine (1975)
Liv Ullmann - Ansikte mot ansikte (1976)
Ingrid Bergman - Höstsonaten (1978)
Isabelle Adjani - Camille Claudel (1988)
Catherine Deneuve - Indochine (1992)
Fernanda Montenegro - Central do Brasil (1998)
Catalina Sandino Moreno - Maria, llena eres de gracia (2004)
Penélope Cruz - Volver (2006)
Marion Cotillard - La Vie en Rose (2007)*

Hollywood je sicer zavohal tudi finančni uspeh omenjene trilogije in se že pospešeno pripravlja na snemanje remaka z naslovom The Girl with the Dragon Tattoo. Sedaj je že znano, da bo vlogo Lisbeth Salander prevzela Rooney Mara, pred tem pa se je ugibalo o številnih drugih možnostih. Ena od resnejših kandidatk je bila tudi letošnja nominiranka za oskarja, Carey Mulligan.

Oskarji 2010: Film & režija

Torej, kar precej že zamujam z napovedjo morebitnih nominirancev za najboljši film 2010 (in posledično tudi režijo). Ker je prva polovica leta že za nami, bi teoretično sicer morali videti že polovico kandidatov, vendar vemo, da Hollywood velike adute špara za jesen. A z uveljavitvijo desetih nominirancev v glavni kategoriji se sistem nekoliko spreminja: lani smo tako do konca poletja videli (no, ne mi v Sloveniji, ker imamo pač počasne distributerje) kar štiri kasnejše nominirance, vključno z Bombno misijo, ki je oskarja tudi dobila. Letos se zdi, da so premiero že doživeli vsaj trije možni kandidati: Svet igrač 3, The Kids Are All Right (o lezbičnem paru z odraslima otrokoma, ki želijo spoznati biološkega očeta) ter pravkar izdani Inception, Christopherja Nolana. O slednjem se sicer krešejo različna mnenja. Prvemu valu odličnih kritik (za katere se sumi, da so le del marketniške kampanije studia Warner Bros.) je sledil drugi nekoliko mlačnejših, ki pa filmu še vedno pripisujejo uvrstitev med deset najboljših. Morda tudi zato, ker predlani ni bil nominiran Nolanov Vitez teme.

Še en film, ki ga v Cannesu sicer ni videlo veliko ljudi, a dovolj, da se o njem govori, je Another Year Mika Leigha. Brtanskega filmarja ima Akademija strašno rada, saj ga je, v različnih kategorijah, že šestkrat nominirala.

Na festivalu Sundance je gledalce in kritike prepričala drama Winter's Bone, kateri se prav tako napoveduje uvrstitev med nominirance. Dobro kaže tudi glavni igralki, 20-letni Jennifer Lawrence.

Ostalo so ugibanja: Sofia Coppola bo morda znova pokazala svoj talent v Somewhere; veliko se pričakuje od novega filma Juliana Schnabla, Miral, v katerem bo glavno vlogo odigrala lepa Freida Pinto; Edward Zwick bo predstavil dramo Love and Other Drugs, brata Coen pa remake vesterna True Grit. Ne pozabimo še na Terrenca Malicka in njegov The Tree of Life ter seveda težko pričakovani film o avtorju Facebooka, The Social Network v režiji Davida Fincherja.

Vsekakor je še veliko prezgodaj, da bi karkoli rekli. Čakajo nas še številni festivali, kjer se bo marsikaj skristaliziralo. Do konca oktobra nam bo vse skupaj že nekoliko bolj jasno.

Bella za oskarja?

O možnih oskarjevih kandidatkah za glavno in stransko žensko vlogo tekočega leta sem sicer nekaj že pisal. V teh dneh pa so se na spletu pojavila ugibanja ali bo morda med njimi tudi Kristen Stewart (aka Bella Swan iz priljubljene vampirske trilogije). Sam je nikoli nisem gledal skozi te oči. Videl sem jo v nekaj filmih in izgledalo je kot, da v vseh igra isto vlogo: najstnico, ki ji največjo težavo povzročajo lasje, katere je potrebno znova in znova popravljati. No, mogoče se motim. Tudi za Sandro Bullock ne bi pred letom ali manj rekel, da bo kdaj v življenju k sebi stisnila oskarja.

V nasprotju s Stewartovo pa sem že lep čas oprezal za novo vlogo Melisse Leo, vredno nominacije. Ta odlična, a žal manj opazna igralka, je bila predlani, če se spomnite, nominirana za glavno vlogo v Frozen River. Majhen proračun izdelka k sreči ni bila ovira, da je kolegi ne bi opazili in ji dodelili nominacije. Prepričan sem, da so, tako kot jaz, pozorni na njene nove projekte in bodo ob prvi priliki zanjo spet glasovali.

Kljub preboju se Leova še naprej zadržuje v neodvisnih vodah. V drugem celovečercu Jaka Scotta, Welcome to the Rileys, premierno prikazanega na Sundancu, je zaigrala žalujočo mati, ki težko preboleva hčerkino smrt. Njen mož (nominacija tudi za Jamesa Gandolfinija?) se skozi ta proces prebija nekoliko lažje, predvsem po zaslugi mlade striptizete.