Že pred kake pol leta sem na blogu začel s serijo v kateri predstavljam vse filme okronane z najžlahtnejšim oskarjem. Do sedaj mi je uspelo obdelati štiri naslove, vendar obljubim, da bom s serijo nadaljeval takoj ko bo tega oskarveskega vrveža konec. Takrat bo zbirka vsebovala že 83 izdelkov, tako da se sedaj poglejmo deset kandidatov za najnovejši dodatek.
127 Hours (Christian Colson, Danny Boyle, John Smithson)
Black Swan (Mike Medavoy, Brian Oliver, Scott Franklin)
The Fighter (David Hoberman, Todd Lieberman, Mark Wahlberg)
Inception (Christopher Nolan, Emma Thomas)
The Kids Are All Right (Gary Gilbert, Jeffrey Levy-Hinte, Celine Rattray)
The King's Speech (Iain Canning, Emile Sherman, Gareth Unwin)
The Social Network (Scott Rudin, Dana Brunetti, Michael De Luca, Ceán Chaffin)
Toy Story 3 (Darla K. Anderson)
True Grit (Ethan Coen, Joel Coen, Scott Rudin)
Winter's Bone (Anne Rosellini, Alix Madigan)
Lansko leto nas je Akademija presenetila z razširitvijo te kategorije na deset nominirancev, da bi bilo več prostora tudi za popularnejše filme. Poteza je ponovno dosegla svoj namen, saj imamo tudi tokrat v naboru nekaj blockbusterjev, povprečen zaslužek vseh desetih filmov v ZDA na dan nominacij pa je bil kar 119 milijonov dolarjev, kljub temu da je le trem filmov uspelo do tokrat preseči magično mejo stotih milijonov zelencev. To so bili risanka Toy Story 3 (414,9 mil), znanstveno-fantastični Inception (292,5 mil) in vestern True Grit (137,9 mil). Nobeden od treh filmov sicer ni "tipičen" primerek oskarjevskega filma. Risanka je bila v glavni kategoriji namreč nominirana šele dvakrat v celotni zgodovini: prvič leta 1992 (Lepotica in Zver), drugič pa lani, ko so nominirali prav tako Pixarjev Up!. Toy Story 3, ki je sicer najdobičkonosnejši film lanskega leta in peti najuspešnejpi film vseh časov, je tudi edino nadaljevanje v zgodovini nominirano za najboljši film, brez da bi bil nominiran kateri on njegovih predhodnikov. Prav velikih možnosti za uspeh sicer nima, čeprav si Pixar s precej glasno kampanjo prizadeva za uspeh tudi v tej kategoriji. Risnaka je nominirana za pet oskarjev, prav gotovo pa bo dobila tistega za najboljši animirani film in tako studiu prinesla že četrtega oskarja zapored, skupno pa že šestega v le desetih letih podeljevanja te nagrade.
Tudi vestern ni tipično oskarjevski žanr. Samo trije tovrstni filmi so v zgodovini prepričali Akademijo, da jim je podelila svoje najvišje priznanje: Cimarron (1930/31), Dances With Wolves (1990) ter Unforgiven (1992). Morda bi v to skupino lahko šteli še nekoliko vesternsko obarvani triler bratov Coen, Ni prostora za starce, ki je kipec snel pred nekaj leti. No dvojica je letos nazaj, s čisto pravim vesternom, sicer predelavi klasičnega izvirnika iz leta 1969. To, da je film remke samo po sebi ne bi smelo zmanjšati njegovih možnosti za zmago, saj jo v zgodovini predelave že bile nagrajene: Mutiny On the Bounty (1935), Ben-Hur (1959), My Fair Lady (1964) in celo West Side Story (1961), ki je pravzaprav adaptacija prej že večkrat posnete tragedije Romeo in Julija.
Bratoma sicer ne napovedujejo ponovnega triumfa, čeprav je njun film skupno dobil kar deset nominacij in je letos drugi najuspešnejši film po številu nominacij - takoj za Kraljevim govorom, ki jih je zbral ducat.
Tretji netipični "oskar-material" izdelek je seveda Izvor. Znanstveno fantastični filmi nikoli niso bili po okusu Akademije, saj so do sedaj le štirje dobili nominacijo v tej kategoriji: E.T. vesoljček (1982), Star Wars (1977) ter lani Avatar in Okrožje 9. Očitno je z razširitvijo te kategorije največ pridobil prav ta žanr. In risanke. Tudi Vitez teme bi bil zagotovo med deseterico, če bi bila ta že v veljavi in očitno lahko v prihodnje pričakujemo, da bo število nominiranih ZF akcij hitro naraščalo.
Sedaj pa skočimo na drug konec seznama: od nadonosnejšim k najmanj donosnim: Winter's Bone, ki je pohod pričel lanskega januarja na festivalu Sundance, je do dane zbral slabih 6 milijonov in pol, kar je še vedno trikrat več od njegovega proračuna. A prav nominacija za takšen mali filmček daje upanje vsem neodvisnim režiserjem, da njihovo delo ni zaman in da utegnejo z nekaj sreče in veliko talenta tudi oni sesti v Kodakovo dvorano kot nominiranci.
Druga dva, finančno sicer nekoliko uspešnejša, vendar prav tako neodvisna letos nominirana filma, sta The Kids Are All Right in 127 Hours. Prvi ima odlično igralsko zasedbo in govori o lezbičnem paru, ki vzgaja dva najstniška otroka z željo spoznati biološkega očeta; drugi pa sloni na enem samem igralcu in pripoveduje resnično zgodbo ekstremista, ki si mora odrezati ukleščeno roko, če želi preživeti. Oba koncepta sta precej nova in netipična za pretekle oskarjevske tekme. Ne rečem, da homoseksualne tematike še niso videli na oskarjih, vendar so jo filmi (Gora Brokeback, Philadelphia, Fantje ne jočejo) navadno obravnavali kot glavnim problemom, medtem ko je šel ta film korak dlje in istospolno družino vzel zgolj kot ozadje. Tudi filmi z enim samim igralcem, ki bi bili povrh tega še nominirani v katerikoli kategoriji, mi ne pridejo na misel. Anybody?
Ok, dovolj ovinkarjenja. Posvetimo se filmom, ki imajo dejansko možnost za zmago. Kljub temu, da je nominiranih deset naslovov dobro vemo, da je v bistvu še vedno le pet najboljših. In to so filmi, ki imajo nominacijo za režijo. Brata Coen in njun vestern sem že omenil in ju kot možna nagrajenca tudi že izločil. Čeprav ima True Grit kar deset nominacij je bila tista za režijo vsaj delno presenečenje, medtem ko smo ostala štiri imena pričakovali.
David O. Russell se je menda zjokal, koje izvedel za nominacijo. Njegv boksarski film The Fighter, ki je bil meni zelo všeč, ima skupno sedem nominacij in malo mi je žal, da ga nobeden ni niti omenil kot možno presenečenje. Nenazadnje ima Akademija filme s tovrstno tematiko rada, kar dokazujejo nagrade za Million Dollar Baby in Rockyja ter številne druge nominacije, med drugim za Pobesnelega bika. Film z izjemno igralsko zasedbo (to sem poudaril že precejkrat) je med drugim sproduciral tudi njegov glavni zvezdnik, Mark Wahlberg in tako dobil že svojo drugo nominacijo. Prvič je bil nominiran kot stranski igralec v Dvojni igri pred nekaj leti.
In ko smo že pri producentih: Scott Rudin je letos nominiran kar dvakrat. To je za do sedaj uspelo le Francisu Fordu Coppoli, ki je imel leta 1974 v ognju dve železi: The Conversation in The Godfather 2, s katerim je nagrado tudi osvojil.
Rudin, eden trenutno uspešnejših producentov v Hollywoodu je kipec dobil pred nekaj leti, ko je z bratoma Coen sporoduciral Ni prostora za starce, letos pa je z njima ponovno nominiran za True Grit. A veliko večje možnosti za ponovni uspeh ima z drugim nominiranim izdelkom, Socialno omrežje, ki je še do nedavnega veljal za glavnega in edinega favorita v letošnji tekmi. Nagradila so ga praktično vsa kritiška združenja in tudi tuji dopisniki v Hollywoodu, ki so mu namenili kar štiri zlate globuse. S pričetkom podeljevanja nagrad tistih, ki dejansko delajo v filmski industriji (igralski, režiserski, producentski ceh...) pa je prišel hladen tuš. Aktualna zgodba o vzponu Facebooka se je morala umakniti zgodovinski drami o jecljajočemu kralju, ki je dobila vsa pomembnejša odličja. Resnično ne vem, kateremu od obeh bi napovedal oskarja. Raje bi sicer videl zmagati Socialno omrežje, saj me Kraljev govor ni niti malo prepričal. Pravzaprav mi je bila precej sorodna drama Kraljica izpred nekaj let veliko bolj pri srcu, če sem odkrit. Pa vendar, Hollywood se očitno ne strinja. Kraljev govor bo morda res dobil tistega najprestižnejšega oskarja, saj ima tudi največ nominacij. Kar dvanajst. Samo 24 filmov je v 82 letih dobilo 12 ali več nominacij in od tega jih je 15 dobilo oskarja za najboljši izdelek leta. Statistika torej podpira Kralja, vendar pa sem v dvomih... še posebej ko je potrebno napovedati režiserja. Sicer se ne zgodi ravno pogosto, da pride do razdelitve najpomembnejših kipcev med dva filma (nazadnje leta 2005, ko je Ang Lee slavil kot režiser, Crash pa kot najboljši film) vendar mislim, da bo letos do tega prišlo. Fincher je zelo spoštovano ime v Hollywoodu, medtem ko je Hooper še precej zelen. In to bi moralo prevagati. No, odgovor bomo izvedeli v noči z nedelje na ponedeljek, ko bo bodo odprli vse kuverte...
... in močno si želim, da bi prišlo do popolnega presnečenja in bi oba glavna oskarja dobil film Black Swan. Moj najljubši film preteklega leta je prava kino poslastica, ki ves čas stimulira gledalčeve receptorje za vid in sluh. Odlična kamera, perfektna glasba, noro dobra igra in seveda izjemna režija. No, ja Darren, pa drugič.
Moja napoved: The Social Network
Če bi glasoval jaz: Black Swan
Filmi, ki bi še lahko bili nominirani, pa niso: Another Year, The Town, Blue Valentine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar