08. februar 2011

Oskarji 2010: Režija

Trije devičniki, trije povratniki. Brta Coen sta marsikoga presenetila, ko sta Christopherju Nolan speljala tole nominacijo, vendar to ni povsem skregano z logiko, saj ima njun vestern, True Grit, kar deset nominacij, Nolanov Izvor pa "le" osem (ok, imel bi jih devet, če bi bil režiser tudi nominiran), vendar je to še vedno ena manj. Tudi osem je zelo lepa cifra in ne zgodi se ravno vsako leto, da bi režiser filma s tako visokim številom nominacij ostal brez omembe. A to ni še nič, kajti v tem smislu je največji poraženec Steven Spielberg, čigar Barva škrlata je leta 1985 dobila kar 11 nominacij, sam pa se je moral obrisati pod nosom, kljub temu, da ga je pred tem nagradil (ne le nominiral!) tudi ceh režiserjev (DGA). Čeprav ima Spielberg danes kar šest nominacij in dva oskarja (plus enega kot producent), pa lahko rečemo, da je Akademija potrebovala kar nekaj časa preden ga je vzljubila. Spodaj je posnetek iz leta 1975, ko je skupaj s kolegoma pričakoval razglasitev in upal na svojo prvo nominacijo za izjemno uspešni in danes kultni triler Žrelo. A to se ni zgodilo! Film je prejel štiri nominacije (tudi za najboljši film!), Steve pa je takole razočarano obsedel na kavču: "I got beaten out by Fellini!"


Ok, malo smo zašli. Vrnimo se k bratoma Coen, edinima preteklima zmagovalcema v tej kategoriji, ki imata skupno že osem oskarjev. Pred nekaj leti sta vsak po tri dobila za scenarij, režijo in produkcijo trilerja Ni prostora za starce, komični Fargo pa jima je leta 1996 prinesel še kipec za scenarij.
Dvojice režiserjev so zelo redko nominirane. Tokrat se je zgodilo šele četrtič. Prvič sta bila daljnega leta 1961 za režijo mjuzikla West Side Story nagrajena Robert Wise in Jerome Robbins, leta 1978 sta bila skupaj nominirana Warren Beatty in Buck Henry za Heaven Can Wait, kot sem že omenil, pa sta brata Coen leta 2007 pospravila nekaj nagrad za Ni prostora za starce.

Black Swan (Darren Aronofsky)
True Grit (Ethan Coen, Joel Coen)
The Social Network (David Fincher)
The King’s Speech (Tom Hooper)
The Fighter (David O. Russell)

Drugi povratnik in do nedavnega največji favorit letošnje tekme, je seveda David Fincher, ki je širši javnosti ponudil vpogled v zakulisje ustanovitve najpopularnejšega družabnega omrežja na spletu, z več kot 600 milijonov aktivnih uporabnikov. Zgodba je sicer aktualna, vendar sama po sebi ne preveč atraktivna oziroma dramatična: kup razvajenih Harvardčanov se prepira glede ideje, ki je potencialno vredna precej denarja (danes kar 50 milijard ameriških dolarjev). A Fincherju je uspelo iz teh nekaj nastavkov potegniti zanimivo pripoved z repom in glavo, ki gledalca zadrži za celi dve uri. In zato si zasluži oskarja! Pa seveda tudi za njegove prejšnje, visokokakovostne izdelke kot sta Klub golih pesti in Se7en. Ta dva je Akademija sicer spregledala (vsakemu je namenila le po eno tehnično nominacijo) in Fincherja, do sedaj nominirala le enkrat, za Nenavadni primer Benjamina Buttna.

Darren Aronofsky bi moral biti po mnenju mnogih nominiran že za Rokoborca, če ne še prej za katerega od svojih precej bolj umetniških izdelkov, med katerimi zagotovo izstopa Rekvijem za sanje iz leta 2000. Črni labod je je po mojem mnenju njegov najboljši film do sedaj in je pravzaprav nekakšno nadaljevanje Rokoborca. Zgodbi je želel najprej predstavitev v enem filmu in pokazati kako zelo podobna sta si rokoborba in balet, saj gre pri obeh za umetniško predstavo, pašo za oči, ki zahteva velike telesne napore. In če je Mickey Rourke na koncu ostal praznih rok, Portmanova letos zagotovo ne bo. Žal pa bo moral sam Aronofsky na svoj trenutek še nekoliko počakati.

Britanski režiser Tom Hooper je pred Kraljevim govorom posnel le dva kino celovečerca, nase pa je opozoril predvsem z uspešno mini-serijo o drugem ameriškem predsedniku Johnu Adamsu, ki je pobrala štiri zlate globuse in kar trinajst emmyjev. Sam je sicer ostal praznih rok, vendar je to nagrado dobil že dve leti prej za režijo prav tako precej uspešne mini-serije Elizabeth I s Helen Mirren v naslovni vlogi. Po temle uspehu, bo Hooper delo na televiziji verjetno za nekaj časa obesil na klin, saj verjamem, da ponudbe že nekaj časa dežujejo z vseh strani. Kot kaže je njegov izdelek med filmskimi delavci zelo popularen in je edini, ki lahko Fincherju spelje pozlačeni kipec. Res me zanima, kako se bo ta tekma končala.

Zaključimo z nekoliko manj znanima nominirancema iz letošnje peterice. David O. Russell je nase opozoril z akcijo Trije kralji in nato še z nekoliko čudaško, vendar prisrčno, komedijo I Heart Huckabees. Pri obeh je sodeloval z Markom Wahlbergom, skupaj pa že načrtujeta naslednji projekt: adaptacijo akcijske igrice Uncharted, ki naj bi na velika platna prišla leta 2013.

Moja napoved: The Social Network (David Fincher)
Če bi glasoval jaz: Black Swan (Darren Aronofsky)
Kdo bi še lahko bil nominiran, pa ni: Inception (Christopher Nolan), The Kids Are All Right (Lisa Cholodenko), 127 Hours (Danny Boyle), Blue Valentine (Derek Cianfrance), Another Year (Mike Leigh), Biutiful (Alejandro González Iñárritu).

1 komentar:

  1. Sem začuden, da so pozabili na Nolana, to je po mojem očitna napaka. Čeprav je res, da so tudi nominiranci svoje delo vrhunsko opravili, težko bi se sam odločil. Ampak verjetno bi glasoval za Black Swan.

    OdgovoriIzbriši