Tik-tak, tik-tak,... čas teče, nič ne reče in že je konec leta. Leta 2010, ki smo ga preživeli kljub nadaljevanju recesije, vulkanskemu pepelu, zasutemu čilskemu rudniku in poplavljenemu ljubljanskemu Barju. Prav tako nas niso napadli mutanti, čeprav naj bi se prvo dejanje danes že precej kultne franšize X-Men dogajalo prav v iztekajočem se letu. Tega film neposredno sicer ne razkriva, vendar natančno letnico menda poznajo tisti najbolj zagrizeni oboževalci te legendarne stripovske serije iz založniške hiše Marvel Comics, ki je luč sveta prvič ugledala že daljnega leta 1963.
Tole bi lahko bilo leto 2010, mar ne?
No, morda časopisnih stolpcev v zadnjih 12 mesecih res niso polnile vesti o morebitnem zakonu, ki predvideva registracijo mutantov, smo bili pa zato priča podobnim oblikam nestrpnosti do manjšin, kakršno je bilo izvažanje Romov iz Francije in pretepanje gejev na paradi ponosa v Beogradu. In kdo ve, morda je film le nekoliko prehiteval. Morda se Wolverine, Rogue, Cyclops, Storm in Jean Grey res skrivajo nekje med nami, vendar so preprosto preveč pametni, da bi se izpostavili, saj znamo biti ljudje zares neumni in prenagljeni, kadar se soočimo z neznanim.
"We're Americans, Henry. Let the rest of the damn world deal with mutants in their own way." - najbolj realističen del filma
X-Men je bil posnet preden je Halle Barry dobila oskarja in preden je Hugh Jackman vodil to podelitev, na začetku tisočletja, ko nihče ni slutil kaj vse nas čaka. Namesto teroristov in globalnega segrevanja, so po tej verziji v letu 2010 prvi problem mutanti - ljudje, ki so (meda iz samoobrambe pred gnilim svetom, ki jih zavrača - popravite me, če se motim) razvili neverjetne sposobnosti: od hitre regeneracije in dotika smrti, pa vse do uničujočih jezikov in branja misli. Hja, kar na enkrat tista lužica nafte v Mehiškem zalivu, ne izgleda tako zelo strašna. In, čeprav v filmu ni zaznati, da bi letu 2010 množično uporabljali mobilne telefone, internet in iPode, so scenaristi zadeli v polno s preprosto prognozo: še vedno se bomo bali neznanega.
"Do you know what happens to a toad when it's struck by lightning? ...
The same thing that happens to everything else."
The same thing that happens to everything else."
Velik uspeh prvega celovečerca, ki ga je režiral Bryan Singer, je seveda le še potrdil že nakazano nadaljevanje filmske franšize, ki jo danes sestavljajo štirje deli (eden je pravzaprav prequel), peti pa prihaja na filmska platna prihodnje leto. Ne le ljudstvo, tudi kritiki so v večji meri pokimali filmu iz leta 2000, mene, ki se si ga ogledal šele pred kratkim pa ni prepričal. Kup pretepanja in cenenih stavkov (glej zgornjo sliko) in neverjetna zbirka klišejev. Morda, ti pred desetletjem res še niso bili tako očitni, žal se film danes izgubi v poplavi njemu podobnih. A ne morem si pomagati in že nalagam nadaljevanje, ki ima na IMDb-ju celo boljšo oceno od prvega dela.
Ni komentarjev:
Objavite komentar