Mr. Nobody

Teorija o učinku metulja, ki jo secira tale film, pravi, da lahko majhni in na videz nepomembni dogodki za vedno spremenijo tok našega življenja: košček jajčne lupine, ki pade v testo za piškote ali material za vezalke, ki ga je izbral neki izdelovalec čevljev.

"Everything could have been anything else and it would have just as much meaning." je nekoč dejal Tennessee Williams. In imel je prav. Zaradi nenapovedane plohe bi lahko bili poročeni z drugo osebo in zaradi počene gume bi lahko imeli drugo službo. In bilo bi v redu, ker alternativ preprosto ne bi poznali. A kaj, če bi jih? Kaj, če se nikoli več ne bi bilo potrebno vprašati "Kaj, če...?"? Kaj, če bi poznali posledice vsake odločitve in posledice naslednje odločitve in še naslednje. Kaj, če bi poznali na tisoče možnih variant kako se bo naše življenje zapleteno in razpletlo? Bi bila prva odločitev zato kaj lažja? Glavni junak, Nemo Nobody (Jared Leto), kateremu je to znanje dano, na to vprašanje odgovri že nekje sredi filma: "My life has been cast in cement with airbags and seatbelts. [...] I'm fucking board."

Belgijski režiser in scenarist Jaco Van Dormael, znan po svojih kompleksih izdelkih, je tale prečudovito posnet film z izjemno glasbo svojega brata Pierra, premierno pokazal na lanskem festivalu v Benetkah. Od takrat je bil predvajan še na nekaterih drugih festivalih po vsem svetu, redno prikazovanje pa pričenja šele sedaj. Če ga bodo vrteli v katerem od slovenskih kinematografov vam ogled vsekakor toplo priporočam na velikem platnu.