Vsi zelo dobro vemo, kako je Dustin Hoffman zaslovel: leta 1967 je zapeljal gospo Robinson. Oziroma se je je pustil zapeljati. Vloga študenta Bena Braddocka ga je sicer izstrelila med zvezde, vendar ga je hkrati tudi nekoliko omejila pri nadaljnji izbiri vlog, saj so gledalci po tistem v njem videli pravega ameriškega poba primernega le za pozitivne vloge. Tega se je mladi Hoffman zavedal. Vedel je, da bo moral biti na avdiciji sila prepričljiv, če želi obleči cape newyorškega brezdomca v drami Polnočni kavboj. In točno to je storil. Producenta, s katerim bi se moral dobiti, je prosil naj pride na eno od manhatnskih ulic, kjer je v klošarja preoblečeni Hoffman prosil mimoidoče za drobiž. Producent ga menda ni prepoznal, dokler se mu igralec ni razkril.
In tako je Dustin Hoffman dobil priložnost odigrati eno svojih najbolj prepoznavnih vlog, ki jo je revija Premiere na seznamu stotih filmskih vlog vseh časov postavila na zavidljivo sedmo mesto. Kako tudi ne, Hoffman je v podobo Enrica "Ratsa" Rizza vložil veliko energije. Meda je zaradi pretiranega kašljanja, ki je bilo potrebno za uprizoritev njegove bolezni, enkrat celo bruhal. No, to pa je predanost svojemu poklicu.
