Beseda o nagradah igralskega ceha

Screen Actors Guild (SAG) nagrade je vedno fanj gledati. Zato, ker so kratke in ne trajajo več kot dve uri. Zato ker na njih ni dolgočasnih kategorij in ves čas gledamo same znane obraze. Morda celo preveč znane. Obisk kakšne večje hollywoodske legende bi bil vsekakor dobrodošel, če izpustimo častne nagrajence. In fanj je gledati te nagrade tudi zato, ker se zdi, da vse zares poteka zelo sproščeno. Čeprav je bilo letos morda manj zabavnih govorov kot lani.

Posamezni zmagovalci v filmskih kategorijah so bili predvidljivi, z zanimanjem pa sem pričakoval zadnjo nagrado večera: za najboljšo igralsko zasedbo. Na oder so se povzpeli Colin Firt, Helena Bonham Carter, Geoffrey Rush in Anthony Andrews ter v imenu ostalih kolegov v Kraljevem govoru prevzeli kipec igralca. Ja očitno za tem izdelkom stoji tudi ta sekcija Hollywooda in postalo je jasno, da Socialno omrežje ni več glavni favorit za oskarja. Pravzaprav se res ne spomnim kdaj je bil prepad med kritiki in samo industrijo tako globok. To, da so skoraj vsa kritiška društva nagradila en film, delavci v tovarni sanj pa ga povsem ignorirali, je pravzaprav res nekaj nepričakovanega, česar sezona nagrad že dolgo ni doživela.

dobitniki in nominiranci | fotke

Je Socialno omrežje pregorelo?

Tale tekma za glavna oskarja (film in režija) bo postala tik pred koncem očitno še zelo zanimiva. Potem ko je zgodovinska drama Kraljev govor nepričakovano prepričala producente, smo bili sinoči priča še enemu (zame negativnemu) presenečenju. Tom Hooper je namreč premagal Davida Fincherja in dobil nagrado režiserskega ceha. Ta mu morda pomeni še več kot sam oskar, saj zanjo glasujejo le njegovi kolegi režiserji, medtem ko oskarje volijo predstavniki vseh filmskih vej.

Directors Guild of America, ki mu trenutno predseduje Taylor Hackford, združuje okoli 13 tisoč članov, nagrade pa podeljuje že od leta 1948. Po letu 1950, ko se je koledarsko leto teh nagrad izenačilo s koledarskim letom oskarjev, se je le šestkrat zgodilo, da se nagrajenca nista ujemala. Od tega se je dvakrat zgodilo, da dobitnik nagrade režiserskega ceha kasneje ni bil nominiran za oskarja: to sta bila Steven Spielberg za Barvo škrlata in Ron Howard za Apollo 13.

Kakorkoli že, tekma je dobila nepričakovan zasuk. Fincher ima na na svoji strani še vedno številne kritike, nagrajen pa je bil tudi z zlatim globusom, vendar ima Hooper sedaj za sabo producente in režiserje (ti dejansko glasujejo tudi za oskarje), zagotovo bo dobil tudi domačo BAFTO in začel sem se spraševati, kaj se bo zgodilo na nocojšnji podelitvi igralskega ceha. Film ima tri igralske nominacije plus dodatno nominacijo za najboljšo igralsko zasedbo, ki na tej podelitvi šteje kot nekakšna nagrada za najboljši film. Pogoji, da jo osvoji so precej dobri in glede na vzdušje, ki trenutno vlada v Hollywoodu bi rekel, da je tekma še vedno na široko odprta.

Da je Akademija mahnjena na zgodovinske drame, še posebej tiste o britanskih monarhih ni nobena skrivnost. Pogosto so nominirane v vseh možnih kategorijah - tudi za najboljši film, manj pogosto pa tudi nagrajene. A letos vse kaže na slavje Kraljevega govora. Film je dobil največ, dvanajst, nominacij, kar je precejšnja številka, saj je v 83 letih podeljevanja oskarjev to uspelo le 25 filmom. Od tega jih je 15 kasneje dobilo tistega najžlahtnejšega. Se bo letos statistika še izboljšala? Ne bom se prenaglil. Do podelitve oskarjev je še skoraj cel mesec.

Oskarji 2010: Stranska moška vloga

V skupinici imamo tri prvič nominirane igralce, enega oskarjevca in Rennerja, ki se po lanskemu triumfu in prvi nominaciji za Bombno misijo letos na podelitev spet vrača kot nominiranec. Kljub precejšnjemu finančnemu uspehu in pohval z vseh strani je drugi režiserski poskus Bena Aflleck obrodil le eno nominacijo. Čeprav smo pričakovali, da mu bo uspelo priti med deset najboljših filmov leta, kar mu ni, si sedaj lahko priznamo, da je nominacija za stransko moško vlogo pravzaprav edina, ki si jo film zares zasluži. Renner, born and raised v Kaliforniji, je odlično obvladoval bostonski naglas in pokazal kakšen mora biti pravi bad-ass.

Christian Bale (The Fighter)

John Hawkes (Winter’s Bone)

Jeremy Renner (The Town)

Mark Ruffalo (The Kids Are All Right)

Geoffrey Rush (The King’s Speech)

Edino presenečenje v tej kategoriji je 51-letni John Hawkes, ki se ga morda spomnite iz serij Deadwood in Lost ter po vlogi v filmu The Perfect Storm. Med njegove manj znane, vendar solidne izdelke spadata še Me and You and Everyone We Know ter Wristcutters: A Love Story. Nominacija sicer ni prav veliko presenečenje, saj se že poteguje za nagrado igralskega ceha in Independent Spirit Award. Tudi številna kritiška druženja so se spomnila nanj, tisti iz San Diega pa so mu celo namenili svojo nagrado. V malem in neodvisnem filmu, ki je nase opozoril že na lanskem festivalu Sundance, je upodobil robustnega strica glavne junakinje, ki mora poiskati očeta, katerega pričakujejo na zaslišanju ali pa se posloviti od svoje posesti. Njegova igra je sicer močna, vendar razmeroma kratka, zaradi česar je marsikdo pričakoval, da bo peto mesto v tej kategoriji zasedel mladi Andrew Garfield iz Socialnega omrežja.

Preostali trije nominiranci se kot možni kandidati pojavljajo že zelo dolgo, morda že nekje od lanskega marca, ko so se pričela prva ugibanja o letošnji sezoni nagrad. Mark Ruffalo kot darovalec sperme lezbičnemu paru v super uspešni komični drami The Kids Are All Right kipca tokrt še ne bo držal v rokah, saj se bo glavni boj odvil med Britancem Christianom Balom ter Avstralcem Geoffreyjem Rushom, ki sta edina od peterice upodobila resnično osebo.

Rush je oskarja že dobil leta 1997 za upodobitev izjemno nadarjenega pianista Davida Helfgotta s shizofreničnimi motnjami v drami Shine, kasneje pa je bil nominiran še kot direktor gledališča v Zaljubljenem Shakespearu (1998) in kot zloglasni francoski avtor Marquis de Sade v Škandaloznem peresu (2000). Nadarjeni igralec je Akademijo letos prepričal kot logoped z nenavadnimi tehnikami odpravljanja govornih napak, ki so očitno pomagale nekdanjemu britanskemu kralju Juriju VI. v zgodovinski drami Kraljev govor, sicer največkrat nominiranemu filmu tega leta. Omenimo še, da je Rush eden izmed osemnajsterice igralcev s tako imenovano trojno igralsko krono (osvojenim oskarjem, emmyjem in tonyjem) ter drugi od danes šestih z oskarjem nagrajenih igralcev iz države Down Under (ostalih pet: Peter Finch, Russell Crowe, Nicole Kidman, Cate Blanchett in Heath Ledger).

Tako nam ostane samo še en nominiranec, ki velja tudi za glavnega favorita. 36-letni Christian Bale je kariero začel že nekje v 80ih, javnost pa se je zanj začela nekoliko bolj zanimati po letu 2000, ko ga je bilo moč videti v uspešnem trilerju Ameriški psiho. Trenutno aktualni Batman ima neverjetno moč transformacije svojega telesa, saj je za potrebe vlog v zadnjih nekaj letih izgubil in pridobil tudi do 30 kilogramov.

Bale v Reign of Fire (2002), The Machinist (2004), Batman Begins (2005), Rescue Dawn (2006), The Dark Knight (2008) in The Fighter (2010)

Dicky Eklund je bivši profesionalni boksar znan tudi kot "The Pride of Lowell" po kraju v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer še vedno prebiva. Po 15 minutah slave je njegova zvezda ugasnila, Eklund pa je zabredel v odvisnost od cracka. Med čakanjem na ponovni vzpon je treniral svojega mlajšega polbrata Mickyja Warda, katerega uspeh ga je kmalu zasenčil. Leta 1995 je HBO posnel dokumentarec High on Crack Street: Lost Lives in Lowell (ogledate si ga lahko tukaj) v katerem je velik del minutaže namenjen tudi Eklundu, kar je mogoče videti tudi v letošnjem filmu The Fighter. V njem je Bale sicer najstvelejša zvezda, vendar je potrebno poudariti, da je to ena najmočnejših igralskih zasedb v zadnjem času.

Moja napoved: Christian Bale (The Fighter)
Če bi glasoval jaz: Christian Bale (The Fighter)

Kdo bi še lahko bil nominiran, pa ni: Sam Rockwell (Conviction), Andrew Garfield (The Social Network), Bill Murray (Get Low), Matt Damon, Josh Brolin (True Grit), Jim Broadbent (Another Year), Michael Douglas (Wall Street: Money Never Sleeps).

Hladen tuš

"Hello, Academy? I'm calling to complain about the nomination results. I was told playing a homosexual guarantees you an Oscar. How come I didn't even get nominated!?"

In oskarja dobi.... voditelj!?

Po predvidevanjih se je med nominiranci za oskarja znašel tudi sam gostitelj podelitve, James Franco. Že sama razglasitev voditeljskih imen je dvignila nekaj prahu, saj je bil Franco med favoriti že vsaj pol leta in vsi so ugibali kako bo nastala situacija vplivala nanj in nenazadnje šov. Sam pravi, da je nova zaposlitev odvzela precej pritiska, ki ga sicer čutijo nominiranci in zmago z veseljem prepusti Firthu. Jah no, jaz sicer predvidevam, da bo vse skupaj vseeno izpadlo nekoliko nerodno, čeprav ne vem kaj bo bolj neprijetna situacija: da voditelj dejansko tudi dobi oskarja ali da izgubi.

Sicer pa Franco ni edini, ki bo moral združiti vlogi nominiranca in voditelja. V zgodovini se je to pripetilo že sedemkrat, nazadnje leta 1987, ko je Paul - krokodil Dundee - Hogan, sicer za zelo kratek čas od glavnih gostiteljev Goldie Hawn in Chevyja Chasa, prevzel vajeti podelitve in se nato usedel med nominirance za najboljši izvirni scenarij.

V 70ih in 80ih letih podelitev oskarjev pogosto ni imela le enega ali dveh gostiteljev, temveč se je na odru izmenjalo tudi do deset povezovalcev, med katerimi so se pogosto znašli tudi nominiranci: Glenn Close in Jeff Bridges leta 1985, Walter Matthau leta 1976, Michael Caine leta 1973 ter David Niven leta 1959. Slednji ga je za glavno vlogo v romantični drami Separate Tables celo prejel.

Omeniti moramo še Franka Capro (na sliki), ki je leta 1939 kot predsednik Akademije vodil podelitev in ob enem prejel že svojega tretjega oskarja za režijo romantične komedije You Can’t Take It With You.

Da bi člani Akademije kaj drugače glasovali le zato, ker je eden od nominirancev tudi gostitelj ne gre pričakovati. Favorit je tako ali tako Colin Firth, ki praktično ne more izgubiti. Tudi, če bo Franco s pevsko-plesno točko, ki jo menda pripravlja za podelitev, zelo navdušil občinstvo, bo takrat že prepozno, saj bodo glasovi oddani in prešteti.

Glede gostiteljskega para nimam posebnih pričakovanj. Annie je bila sicer lušna tisti dve minutiki, ko je predlani sodelovala v otvoritveni točki Hugha Jackmana; Franco, ki se je isto leto pojavil kot podeljevalec ob Sethu Rogenu in legendarnemu direktorju fotografije, Januszu Kaminskemu (ta kombinacija je gotovo ena najbolj čudnih v celotni zgodovini podelitve). Skoraj se mi je zameril, ko se je bedasto režal svoji slabi izgovorjavi neameriških imen nominirancev za najboljši kratki igrani film. No, letos se bo, verjamem, bolj potrudil.

Nominirani (ni)so...

Evo, pa smo dočakali še en seznam nominacij s strani Ameriške filmske akademije.

Največ, dvanajst, jih je prejela zgodovinska drama Kraljev govor (ne ravno moj najljubši film leta >>), presenetljivih deset pa sta jih zbrala brata Coen za remake vesterna True Girt iz leta 1969, med drugim sta nominirana tudi sama, česar ni napovedovalo prav veliko poznavalcev.

Zelo, zeloooo, vesel sem, da so med nominirance uvrstili Javierja Bardema v Biutiful. Nekaj članov Akademije, je očitno prebralo moj post. Haha! Eno od sicer manjših presenečenj je tudi Michelle Williams (Blue Valentine). Čeprav je zaradi nje verjetno nastradala Julianne Moore, ji oprostim. Michelle je odlična igralka, ki izbira same močne vloge (Gora Brokeback, Wendy in Lucy, Mamut), kar so opazili tudi njeni kolegi.

Tudi francoska risanka Iluzionist se je znašla med nominiranci. Juhej! Ta veja Akademije je sicer že večkrat dokazala svojo razgledanost, ko je med nominirance vključila izdelke iz Francije, Irske in Japonske.

Hja, Nolana so prezrli. Naj publika še tako dere v kinematografe, na prvo nominacijo bo očitno moral še nekaj časa počakati. Sam film je sicer dobil kar osem nominacij.

Nominacije so razdeljene precej enakomerni, noben film pa ni bil nominiran za zlato peterico, torej v vseh petih najpomembnejših kategorijah: film, režija, obe glavni vlogi in scenarij. To se sicer zgodi zelo redko, saj je bil Punčka za milijon dolarjev edini film, ki se je v zadnjem desetletju sploh potegoval za vse te nagrade, vseh pet oskarjev pa so v celotni zgodovini dobili le trije filmi: Zgodilo se je neke noči (1934), Let nad kukavičjim gnezdom (1975) in Ko jagenjčki obmolknejo (1991).

Še nekaj bode v oči, ko preletimo seznam nominacij: imeli bomo najbolj "bele" oskarje po letu 2000, saj med nominiranimi igralci in režiserji ni niti enega Afro-Američana. Edini, ki vsaj malo popestri seznam, je Javier Bardem, nominiran za špansko govorečo vlogo.

Podrobnejši pregled posameznih, glavnih, kategorij pa seveda sledi tekom tega meseca.

ŠT. NOMINACIJ (vsaj dve)
The King's Speech (12)
True Grit (10)
Inception (8)
The Fighter (7)
The Social Network (7)
127 Hours (6)
Black Swan (5)
Toy Story 3 (5)
The Kids Are All Right (4)
Winter's Bone (4)
Alice in Wonderland (3)
Biutiful (2)
How to Train Your Dragon (2)
Harry Potter and the Deathly Hallows Part 1 (2)

Čakajoč nominacije

Jutri v Hollywoodu ne bodo spali. To velja predvsem za tiste, ki imajo vsaj majčkene možnosti za nominacijo, verjetno pa tudi za vse njihove producente, agente, menedžerje in širšo žlahto. Kasneje jih bodo sicer klicali v razne oddaje in nominiranci bodo lagali kako trdno so spali in da jih je zbudil šele klic njihove mame. Bla bla bla. Dejstvo je, da so vsi na trnih in da bodo kljub nečloveški uri (pol šestih zjutraj) povsem budni zrli v televizijski zaslon na katerem bosta predsednik Akademije Tom Sherak in še vedno sveža oskarjevka, Mo'Nique, prebrla seznam najboljših po mnenju skoraj 6000 najimenitnejših predstavnikov filmske industrije.

V vseh 24ih kategorijah se mi nominacij preprosto ne da napovedovati, ker letos niti nisem toliko spremljal dogajanja na terenu, zato se bom omejil na tiste najpomembnejše.

NAJBOLJŠI FILM

Moje napovedi: Black Swan, The Fighter, Inception, The Kids Are All Right, The King's Speech, The Social Network, True Grit, Toy Story 3, 127 Hours, The Town.

Moje želje: Pravzaprav se z zgornjo deseterico bolj ali manj strinjam. Filmi, ki so mi bili letos še všeč, vendar vem, da nimajo nobenih šans so: Biutiful, Mr. Nobody, Four Lions, Machete, Submarino, The Ghost Writer (ta zna morda presenetiti) in Les amours imaginaires.

REŽIJA

Moje napovedi: Darren Aronofsky (Black Swan), David Fincher (The Social Network), Tom Hooper (The King's Speech), Christopher Nolan (Inception), David O. Russell (The Fighter).

Moje želje: Hooperja bi zamenjal z Dannyjem Boylom (127 ur). Nekam bi vrnili še Liso Cholodenko (The Kids Are All Right). Samo kam? Letos ni prostora za ženske.

GLAVNA MOŠKA VLOGA

Moje napovedi: Colin Firth (The King’s Speech), James Franco (127 Hours), Jeff Bridges (True Grit), Jesse Eisenberg (The Social Network), Robert Duvall (Get Low).

Moje želje: Eisenberga ali Duvalla bi zamenjal z Javierjem Bardemom. Ryan Gosling v Blue Valentine? I don't think so. Malo bo moral še počakati na drugo nominacijo.

GLAVNA ŽENSKA VLOGA

Moje napovedi: Natalie Portman (Black Swan), Annette Bening (The Kids Are All Right), Nicole Kidman (Rabbit Hole), Julianne Moore (The Kids Are All Right), Jennifer Lawrence (Winter’s Bone).

Moje želje: Mlado Jennifer bi menjal s Švedinjo Noomi Rapace. Ne vem kaj bi naredil s Hilary Swank. Glede na njeno nominacijo s strani igralskega ceha ima precej možnosti. Ni bila švoh in morda si jo zaslužil. Vendar kdo naj zaradi tega nastrada? Prosim ne skenslat Julianne!!

Pravkar me je prešinilo: če nominirajo še

Noomi bodo morda od petih vlog, kar štiri (vsaj deloma) lezbične.

Tukaj je še Michelle Williams v

Blue Valentine, za katero dvomim, da ji bo ratalo priti skoz. Odlična je bila, vendar njen čas šele prihaja. Že naslednje leto bo verjetno glavna favoritka, saj bo izšel njen portret Marilyn Monroe.

"Glej, Helen Mirren je lajkala Socialno omrežje!"

STRANSKA MOŠKA VLOGA

Moje napovedi: Christian Bale (The Fighter), Geoffrey Rush (The King’s Speech), Mark Ruffalo (The Kids Are All Right), Jeremy Renner (The Town), Andrew Garfield (The Social Network).

Moje želje: Garfielda bi menjal z Samom Rockwellom (Conviction). Se bodo morda usmilili pokojnega Peta Postlethwaita (The Town)? Ali pa Douglasa? Čeprav sedaj je že zdrav, ne rabi več milosti.

STRANSKA ŽENSKA VLOGA

Moje napovedi: Melissa Leo (The Fighter), Amy Adams (The Fighter), Helena Bonham Carter (The King’s Speech), Hailee Steinfeld (True Grit), Jacki Weaver (Animal Kingdom).

Moje želje: Nad letošnjo bero stranskih igralk sem močno razočaran. Samo Leova si zasluži tako nominacijo kot tudi samo zmago. Amy in Helena sta obe vrhunski igralki, zato sta s temi vlogami opravili kot za šala in skoraj neupravičeni do nominacije.

Male Hailee Steinfeld ne maram, ker mi ni bila všeč njena reinterpretacija vloge Mattie Ross, sicer enega najbolj simpatičnih likov vesternskega žanra. Z mano se sicer ne straija John Wayne, ki je Kim Darby, svojo soigralko v izvirniku iz leta 1969, menda zelo očitno preziral.

Med nominirankami bi raje videl tri Britanke: Kristin Scott Thomas in Anne-Marie Duff (Nowhere Boy) ter Miranda Richardson, katere Made in Dagenham sicer še nisem videl, vendar ne dvomim v njeno sposobnost.

PRIREJENI SCENARIJ

Moje napovedi: The Social Network, Winter's Bone, 127 Hours, True Grit, Toy Story 3.

Moje želje: V bistvu sem imel kar težave pri iskanju zgornje peterice. Zares zaslužna sta samo Socilano omrežje in 127 ur (po mojem skromnem mnenju). True Grit in Toy Story 3 bi takoj ven vrgel in ju zamenjal z The Ghost Writer (to se lahko celo zgodi) ter .... [dolga pavza] ... ja ni ga kandidata. Scott Pilgrim vs. the World? Ta bi bila huda alternativa. :)

"Po dolgem pogovoru sem nekaj članov Akademije uspel prepričati, da glasujejo za nas."

IZVIRNI SCENARIJ

Moje napovedi: The King’s Speech, The Kids Are All Right, Blue Valentine, The Fighter, Black Swan, Inception.

Moje želje: Ja vem, enega preveč sem napovedal, vendar se res ne morem odločiti, kateri bo odletel. Upam, da Kraljev govor. Drugi zaslužni so še: Another Year, Biutiful in ... ja ne bo se zgodilo, vem ... Podočnik.

CELOVEČERNI ANIMIRANI FILM

Moje napovedi: Toy Story 3, How to Train Your Dragon, Tangled.

Moje želje: L'illusionniste namesto Zmaja.

TUJEJEZIČNI FILM

Moje napovedi: Danska, Kanada, Grčija, Mehika, Španija.

Moje želje: V bistu ne vem. Moj favorit ostaja Grški Podočnik.

O globusih

O podelitvi zlatih globusov ne bom na veliko razglabljal, ker se mi je zdela blazno dolgočasna. Ne samo zaradi predvidljivih nagrajencev, temveč tudi zaradi dolgočasnih podeljevalcev in sprejemnih govorov. Bilo je sicer nekaj svetlih izjem, vendar nikogar, ki bi ga res lahko izpostavil.

Tudi Ricky me s svojim zlobnim jezikom tokrat ni prepričal. Nekajkrat je sicer zadel v polno, večkrat pa je vse skupaj izpadlo le kot brezzvezno zbadanje. Kaj je hotel sploh doseči? Postaviti Hollywoodu ogledalo? Ja, saj so res samovšečni in nerazgledani tepci, vendar ali so Zlati globusi res primeren teren za njegove izpade? Zakaj ne napiše knjige ali posname filma? In tista fora s pitjem alkohola med prenosom v živo je že čisto pasé. Na emmyih lani je bilo še zabavno, sedaj pa naj se spomni česa drugega.

"Takle mamo"

Moj vrhunec večera so bili obisk Jane Fonda, ki je takole v živo nisem videl mislim, da že skoraj deset let, ko je na oskarjih podelila častno nagrado Andrzeju Wajdi. Nekaj dni prej se je sicer prikazala na podelitvi Critics' Choice Movie Awards, kar očitno nakazuje, da promovira svoj novi izdelek: Et si on vivait tous ensemble?. Stara ne gre še v penzijo. Super!

Kar sem si še zapomnil s podelitve je bila nagrada za Roberta de Nira in spodbuda Michaelu Douglasu, ki je pred kratkim premagal raka ter ob tem posrečeno dejal: "There's got to be an easier way to get a standing ovation."

Lepo je bilo spet videti Michelle Pfeiffer, ki se je do konca podelitve sicer preveč očitno dolgočasila, ostali pa so bili več ali manj eni in isti obrazi, ki se ponavljajo na slehnri tovrstni ceremoniji. No, Bruce Willis mislim, da že dolgo ni takole zakorakal na oder (tudi on ima mrsikaj za promovirati), vendar po voditeljevem izpadu očitno še nekaj časa ne bo več.

Uf, napisal sem več kot sem nameraval, omenil pa nisem nagrajencev, ki pa jih tako ali tako poznate. Evo link do celotnega seznama. Na svidenje v naslednji bitki. Teh bo do oskarjev še kar nekaj.

Pozor, ženska za volanom!

V prepir kdo je spretnejši za volanom se nočem spuščati, vendar je treba priznati, da filmih prizorov v katerih bi ženska vozila, moški pa sedel na sopotnikovem sedežu, ne vidimo prav pogosto. Spodaj so štirje primeri. Veste kdo so voznice in v katerem filmu so šofirale?

Težka kategorija

Gledano s filmskega stališča, je to moj najljubši del leta. V tem depresivnem po-novoletnem obdobju si je namreč mogoče ogledati najboljše filme pravkar izteklega se koledarja. Tako sem si te dni pogledal tudi zgodbo o boksarju Mickyju Wardu, ki me je izjemno očarala, česar sploh nisem pričakoval. O filmu The Fighter namreč nisem bral izjemnih kritik, temveč le poprečne "ogleda vreden izdelek" in zares me čudi, zakaj se pogosteje ne omenja kot možen kandidat za oskarja. Nominacija že, kaj pa oskar? Zakaj je The Social Netowrk še vedno edini zares resen kandidat? Konec koncev je Akademija že večkrat pokazala svoje navdušenje nad boksarskimi zgodbami.

A zgodba ni tisto, kar me je najbolj pritegnilo. Pritegnili so me igralci. Brez odlične igralske zasedbe režiserju Davidu O. Russllu nikoli ne bi uspelo tako gladko povedati zgodbe, kot jo je. Najlepša bisera na ogrlici sta seveda oskarjeva nominiranka Melissa Leo in Christian Bale, ki bo to gotovo postal še letos. Pravzaprav kar obema napovedujem zmago. Leova, ki v neodvisni filmski produkciji vztraja že nešteto let, je bila pred kratkim končno opažena in nominirana za Frozen River, od takrat pa dobiva kar nekaj vidnejših vlog, vključno s tole. Matriarhinja, ki je rodila devet otrok, trdno stoji za svojo sicer povsem disfunkcionalno družino, se kot levinja bori za njihov in tudi svoj obstoj. Ob njej je enako krasen (ne več tako) novi Batman, ki je moral za vlogo bivšega boksarja, nekoč slavnega za 15 minut, sedaj pa odvisnega od cracka, močno shujšati. Če kdo, potem bo v noči oskarjev, blesetl on!

Nočem zanemariti vedno odlične Amy Adams, ki ne razočara z nobeno predstavo v zadnjih letih, saj je delo ponovno opravila z odliko, vendar na nominacijo letos ne bi računal. Imela bo še veliko priložnosti in Akademija nikoli ne pozabi preteklih dosežkov. Tudi o zvezdi filma, Marku Wahlbergu, ne morem reči žal besede. Bil je kul, na nivoju, vendar noben presežek. Zdi se mi, da se je verjetno za vedno ujel v pretepaške vloge ala Max Payne, Shooter, The Italian Job in The Departed. Slednja mu je sicer prinesla tudi nominacijo za oskarja, kar je morda še bolj utrdilo njegov položaj. V drugih vlogah, kot sta bili I ♥ Huckabees in lanska The Lovely Bones, me preprosto ne prepriča. Njegov najboljši nastop še vedno povezujem z Vročimi nočmi.

A pustimo sedaj to. Dejstvo je, da je igralska zasedba v tem filmu odlična. Vključujoč sedmero sester, ki so neverjetno zabaven, a hkrati avtentičen, dodatek v ustvarjanju atmosfere zanikanega mesteca Lowell v ameriški zvezdni državi Massachusetts. Nobeno presenečenje ni, da so nominirani za najboljšo igralsko zasedbo, s strani igralskega ceha (SAG), katerega nagrade bodo podelili 30. januarja (seznam nominacij). Njihovi tekmeci so igralci v filmih Black Swan, The Kids Are All Right, The King's Speech in The Social Network. Sami dobri filmi, vendar res ne vidim razloga, zakaj bi moral to nagrado dobiti kateri izmed. The Fighter bo po mojem mnenju prepričal igralce, ki bodo zanj morda glasovali še enkrat. In ker so prav oni daleč največja skupina znotraj Akademije, utegne kuverta z naslovom najboljšega filma leta 2010, postreči s presenečenjem. Se spomnite Usodne nesreče? Filma ni nagradil nihče, raznem igralskega ceha. Kasneje je dobil oskarja. In vsi so se čudili.

Car Wash

Nominacije združenja režiserjev

Directors Guild of America, ki združuje okoli 13 tisoč članov, nagrade podeljuje že od leta 1948. Po letu 1950, ko se je koledarsko leto teh nagrad izenačilo s koledarskim letom oskarjev, se je le šestkrat zgodilo, da se nagrajenca nista ujemala. Od tega se je le dvakrat zgodilo, da dobitnik nagrade režiserskega ceha kasneje ni bil nominiran za oskarja: to sta bila Steven Spielberg za Barvo škrlata in Ron Howard za Apollo 13.

Darren Aronofsky (Black Swan)

David Fincher (The Social Network)

Tom Hooper (The King's Speech)

Christopher Nolan (Inception)

David O. Russell (The Fighter)

Seznam imen je več kot pričakovan. Zelo vejnato bo ista peterica nominirana tudi za oskarja, kakor se je to zgodilo lani, ko je obe nagradi odnesla Kathryn Bigelow. Popolno ujemanje nominirancev je sicer prej izjema kot pravilo, saj je do tega v celotni zgodovini prišlo zgolj petkrat.

Sam sem razdeljen med Fincherjem in Aronofskym. Oba ohranjata konstantno visoko nivo pri svojih izdelkih in si ga zato zaslužita tudi za preteklo opravljeno delo. Glede na kazalce bolje seveda kaže Fincherju, katerega film je tudi glavni favorit za oskarja, čeprav bi raje videl, da se letos ti dve nagradi razdelita med dva različna izdelka. Za Nolana me ne skrbi, on je vizionar in bo nominiran še velikokrat v naslednjih letih, zato lahko z nagradami za zdaj še nekoliko počakamo. Da mu ne bodo stopile v glavo. :)

Russell in Aronofsky sta s strani DGA nominirana povsem prvič, medtem ko se je Hooper pred nekaj leti potegoval za naziv najboljšega režiserja mini-serije John Adams. Nolana so kolegi za nagrado predlagali že dvakrat (Memento in Vitez teme). Fincher je bil predlani nominiran za Nenavaden primer Benjamina Buttna, ceh pa ga je leta 2004 že nagradil za režijo reklame blagovne znamke Nike. Kar se oskarjev tiče so vsi razen Fincherja še devičniki.

Ali koga pogrešam? pravzaprav ne. Danny Boyle bi lahko bil na seznamu; njegov 127 ur je povsem soliden, vendar se ne more meriti z zgornjo konkurenco (ok, Kraljevega govora še nisem videl, tako da tukaj ne morem soditi). Tudi bratov Coen ne pogrešam. Njun remake vesterna True Grit je kul, ni pa špica. Morda bi še najbolj privoščil Benu Afflecku. Ne le zaradi letošnjega The Twon, temveč tudi zato, ker njegovo prvenec, Zbogom, punčka, ni dobil sprejema kakšnega si je zaslužil.

Najmlajši rekorderji

Na mladih svet stoji. Sploh pa v Hollywoodu. V današnjem prispevku se zbral tiste igralce, ki so Ameriško filmsko akademijo navdušili zelo zgodaj in dovolj pogosto. Skratka, naštel sem najmlajše (večkratne) dobitnike oziroma nominirance za oskarja.

Brez posebnih analiz lahko ugotovimo, da so igralke precej maljše, ko dobijo svojega prvega oskarja v primerjavi s svojimi moškimi kolegi. Dobitnice kipca za glavno žensko vlogo so v povprečju stare okoli 30 let, medtem, ko so igralci stari vsaj desetletje več. Pri stranskih vlogah je povprečje pri obeh sploh nekoliko višje in se giblje okoli leta 45.
Spodnji razpored zato ne preseneča, saj na njem najdemo le dva predstavnika moškega spola.

1. oskar: Tatum O'Neal - 10 let

Najmlajša dobitnica tekmovalnega oskarja je Tatum O'Neal, ki je s slavnim očetom Ryanom nastopila v drami Paper Moon in člane Akademije očitno očarala z norčijami in kajenjem (!). No, saj ne čisto pravim.

Da ne bomo krivični. Omenimo še Shirley Temple, ki je pravzaprav dejansko najmlajša dobitnica oskarja. Nisem pa je upošteval zato, ker ni dobila tekmovalnega, temveč "otroškega" mini-oskarja, ki so ga v začetnih letih namenili mladim igralcem in igralkam. Med drugim sta ga prejela tudi Judy Garland in Mickey Rooney, mala Shirley pa je nekaj posebnega saj ga je dobila ko je bila stara komaj šest let.

2. oskar: Luise Rainer - 28 let

Luise Rainer je prva od danes petih igrakcev, ki jim je oskarja uspelo osvojiti v dveh zaporednih letih. Akademija jo je v daljnih 30ih letih prejšnejga stoletja nagradila za drami The Great Ziegfeld in The Good Earth. Danes 100-letna gospa velja za najstarejšo še živečo nominiranko (in dobitnico) v katerikoli kategoriji.

3. oskar: Walter Brennan - 46 let

Brennan je vse tri oskarje nabral po zelo hitrem postopku. Prvič je bil nominiran leta 1937, nato a še leta 1939 in 1941. Vsaka nominacije je rezultirala v pozlačen kipec in vedno za stransko vlogo. Nominiran je bil tudi dve leti kasneje, vendar se mu je takrat izmuznil.

Poleg njega so po tri oskarje zbrali le še Jack Nicholson, Ingrid Bergman in Katharine Hepburn.

4. oskar: Katharine Hepburn - 74 let

Katherine Hepburn je edina igralec/ka, ki jo je Akademija nagradila kar štirikrat. Kipci so še toliko več vredni, ker je vse dobila za glavno vlogo: Morning Glory (1933), Guess Who’s Coming to Dinner (1967), The Lion in Winter (1968) ter On Golden Pond (1981).

Zaradi precejšnje odtujenosti od Hollywoodskega blišča, se podelitev ni udeleževala in nobenega kipca ni prevzela osebno. Pojavila se je le eni ceremoniji, ko je leta 1974 podelila nagrado Irvinga G. Thalberga svojemu prijatelju Lawrencu Weingartenu.

Vsi štirje oskarji Katharine Hepburn so razstavljeni v National Portrait Gallery v Washingtonu.

_________________________________________________

Sedaj pa še k nominacijam. Tisti, ki so bili najmlajši, ko so dobili svojo prvo, drugo, tretjo, ... nominacijo:

1. nominacija: Justin Henry - 8 let

O Justinu Henryu, najmaljšemu nominiracu za oskarja v katerikoli od tekomvalnih kategorij, sem pisal že pred kratkim. Nadobudni sinček Meryl Strteep in Dustina Hoffmana v družinski drami Kramer proti Kramerju, nagrajeni tudi z oskarjem za najboljši film, je igralsko kariero obesil na klin in postal strokovnjak za digitalne medije.

2. nominacija: Angela Lansbury - 20 let

Njeno ime me, in verjetno še marsikoga izmed vas, sicer najprej asociira na legendaren lik Jessice Fletcher v seriji Umor je napisala, vendar je Angela Lansbury v kateri dosegla še mnogo več, kar dokazuje pet nagrad tony in prav toliko zlatih globusov. Nominirana je bila za kar osemnajst emmyjev in tri oskarje. Prvič jo je Akademija pohvalili za vlogo v Gaslight pri rosnih 19ih, drugo nominacijo pa je dobila že leto kasneje za igro v priredbi edinega romana Oscarja Wilda, The Picture of Dorian Gray.

3. nominacija: Teresa Wright - 24 let

Skoraj neverjetno, vendar povsem resnično. Teresa Wright je pred dopolnjenim 25. letom dobila že tri nominacije. Zadnji dve sicer v istem letu, saj je Akademijo navdušila v glavni (The Pride of the Yankees) in stranski vlogi (Mrs. Miniver). Za slednjo je oskarja tudi dobila. V obeh igralskih kategorijah v istem letu je bilo skupno do danes sicer nominiranih enajst ljudi.

4. nominacija: Jennifer Jones - 27 let

Jennifer Jones je bila med leti 1943 in 1946 nominirana vsakič. Največ veselja ji je sicer prinesla prva nominacija, ko je za vlogo v The Song of Bernadette dobila tudi oskarja za najboljšo glavno igralko. Kasneje je bila še enkrat nominirana leta 1955.

5. nominacija: Kate Winslet - 31 let
6. nominacija: Kate Winslet - 33 let

Ena najboljših igralk našega časa, je na svojega oskarja čakala že tako dolgo, da si Akademija ni mogla več privoščit zavlačevanja. Potem, ko je peto nominacijo dobila pri svojih 31ih za dramo Little Children, je oskarja končno, in povsem zasluženo, prejela v "Kristusovih" letih za vlogo nepismene, bivše paznice v koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno v filmu Bralec.

7. nominacija: Bette Davis - 36 let

Nominacije za to legendarno igralko je sicer nekoliko težko prešteti. Akademija ji uradno priznava "le" deset od sicer enajstih nominacij, saj naj bi bila prva nekako izsiljena. Ker se njeno ime leta 1934 ni znašlo na seznamu nominirancev so v Hollywoodu zagnali vik in krik, kako je bila lahko vloga v Of Human Bondage tako grdo spregledana. Pravila so bila takrat očitno še zelo meglena, saj so jo zaradi hudega pritiska enostavno dodali na seznam, vendar oskarja vseeno ni dobila. Ga je pa zato že naslednje leto za Dangerous in še enga tri leta za tem, za Jezebel. Po tistem je bila nominirana še štririkrat in si danes z Greer Garson deli rekord v številu zaporednih nominacij (pet).

No, ker se prva nominacija ne upošteva, se tista za vlogo v Mr. Skeffington, ko je bila stara 36 let, prišteva kot sedma, čeprav bi nekateri morda trdijo drugače.

8. nominacija: Meryl Streep za A Cry in the Dark - 39 let
9. nominacija: Meryl Streep za Postcards from the Edge - 41 let.
10. nominacija: Meryl Streep za The Bridges of Madison County - 46 let.
11. nominacija: Meryl Streep za One True Thing - 49 let.
12. nominacija: Meryl Streep za Music of the Heart - 50 let.

Od tu dalje se pojavlja samo še eno ime. Merly Streep, ljubljenka Akademije je še pred srečanjem z Abrahamom zbrala dvanajst nominacj. Toliko jih imata le še Jack Nicholson in Katharine Hepburn. Do danes je Streepova nabrala že več kot rekordnih šestnajst nominacij in preteklo bo še kar nekaj let, verjetno desetletij, preden se bo pojavil kdo, ki bo vsaj izenačil ta dosežek. Konec koncev je predlani praznovala šele svoj 60. rosjtni dan in nič ne kaže, da se misli upokojiti. Naslednjič bo na oskarja merila z vlogo nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, ki menda izzide še letos. Ja počasi bo res že čas, da ji Akademija podeli še tretjega oskarja, saj je od njene zadnje zmage minilo že skoraj trideset let. Konec koncev nosi tudi nič kaj laskavi naziv "največkrat poražene igralke v zgodovini oskarjev", če je pridevnik "poraženka" sploh mogoče uporabljati ob njenem imenu.

Preveč šminke?

"I've done something so bad!"

Samosvoji scenaristi

Za razliko od producentskega ceha, ima scenaristični ceh precej manjši vpliv na oskarje (razen, ko s stavko ogroža njihovo podelitev, kar se je zgodilo pred tremi leti). Razlog za to, je predvsem v tem, da vsi filmi, ki izpolnjujejo pogoje za nominacijo s strani Akademije, ne izpolnjujejo tudi pogojev za nominacijo s strani WGA. Ta namreč obarvava le scenarije napisane v skladu z njihovimi pogoji, v podrobnosti katerih se tukaj ne bom spuščal. Naj povem le, da boste med spodnjimi nominiranci zaman iskali naslove The King's Speech, Winter's Bone, Toy Story 3, Blue Valentine in Another Year. Čeprav gre za ene bolj hvaljenih del lanskega leta ti preprosto niso sprejeti.

Izvirni scenarij
Black Swan
The Fighter
Inception
The Kids Are All Right
Please Give

Prirejeni scenarij
127 Hours
I Love You Phillip Morris
The Social Network
The Town
True Grit

Scenarij za dokuemntarec
Enemies of the People
Freedom Riders
Gasland
Inside Job
The Two Escobars
Who Is Harry Nilsson (And Why Is Everybody Talkin’ About Him)?

Brez večjih "wtf"-jev. Prijetno so me presenetili z nominacijo za Please Give, enim najbolj spregledanih filmov lanskega/letošnjega leta, manj pa s tisto za komedijo I Love You Phillip Morris. No ja, saj ni čisti poden, vendar mu tudi nagrad ni treba dajati... a ne gre jim povsem zameriti, saj so imeli zaradi svoje notranje politike možnost izbirati med le 43 naslovi za izvirni in 33 za prirejeni scenarij.